Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit_10_oktober 2011

    Življenje in tehnika 10/11

    letnik LXII, oktober 2011

    Redna cena: 3,99 €

    KONTEJNERSKE LADJE PRIHODNOSTI

    Bojan Beškovnik

    Kontejnerske ladje se že dolgo ne razvijajo ločeno in samo v smeri večjih nosilnosti, temveč tudi skladno s sedanjo in prihodnjo pristaniško infrastrukturo, potrebami in zahtevami kopenskega transporta ter celotne proizvodne industrije. V prihodnosti lahko pričakujemo uporabo še večjih in zmogljivejših kontejnerskih ladij, ki bodo omogočale bolj gospodaren transport, obenem pa bodo tudi manj onesnaževale okolje. Do leta 2014 je mogoče pričakovati kar 29-% rast svetovne flote kontejnerskih ladij. Najbolj se bodo povečevale prav ladje z nosilnostjo nad 10.000 TEU, katerih skupna zmogljivost naj bi se več kot potrojila.

    JEDRSKO TOPNIŠTVO

    Damir Žniderič

    Še nikoli prej ni bila prihodnost človeške rase tako ogrožena kot prav v 20. stoletju, ko je človeštvo odkrilo najbolj učinkovit način samouničenja -- jedrsko orožje, katerega uporaba oz. grožnja vnovične uporabe je spremenila podobo sveta. Ustvarjalnost, če jo lahko tako imenujemo, ki se je porajala ob tem, je imela za posledico namestitev tovrstnega orožja vsepovsod -- tudi v topovske granate. Skoraj z gotovostjo je mogoče trditi, da vsaj v bližnji prihodnosti nobena jedrska sila ne bo začela razvijati jedrskega streliva za konvencionalno topništvo, ker razmere na današnjih bojiščih in svetovna javnost niso preveč naklonjeni uporabi tovrstnega orožja, saj so preveč uničevalna na območjih s civilnim prebivalstvom.

    KAJ VEMO O BISFENOLU A

    Andreja Peterec, Katra Kolšek, Marija Sollner Dolenc

    Bisfenol A je kemikalija, ki je v nanogramskih količinah prisotna v vodi, pijači in hrani. Nahaja se v okolju in jo uvrščamo v skupino okoljskih onesnaževal. Najdemo jo tudi v človeškem organizmu, kjer povzroča različne učinke. Že sredi 30. let prejšnjega stoletja je bila prvič omenjena kot spojina z delovanjem na hormonski sistem. Takrat so znanstveniki iskali snov, ki bi delovala enako kot estrogeni (ženski spolni hormoni) in bi jo lahko uporabili v terapiji. Eden izmed kandidatov je bil tudi BPA, vendar so ga zaradi šibkega delovanja opustili. Dandanes tej kemikaliji pripisujejo več in več različnih škodljivih učinkov. Poleg motenja hormonskega ravnotežja jo povezujejo tudi z debelostjo in nevrološkimi motnjami.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE 110 let živosrebrove sijalke
    Jure Miljević in Tadej Kosel
    POU-DU-CIEL
    Tomaž Lazar
    INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA SAMUELA COLTA
    Rasto Snoj
    MONTSEC-NAJVEČJI KATALONSKI OBSERVATORIJ
    Tine Golež
    NOVA PARADIGMA
    Izidor Tasič
    KAKO VELIK JE POTRES?
    Dag Kleva
    HANGUL-PISAVA, KI JO JE IZUMIL KRALJ
    Igor Fabjan
    VEČNA ZSOLNAYEVA KERAMIKA
    Nina Kiriki Hoffman
    NA PREIZKUŠNJI
    Manca Pavlič
    LITERATURA
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE za november 2011

    Leto izida2011
    PodročjaLetnik 2011

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array