Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit_11_november 2011

    Življenje in tehnika 11/11

    letnik LXII, november 2011

    Redna cena: 3,99 €

    KONTEJNERSKE LADJE PRIHODNOSTI

    Bojan Beškovnik

    Kontejnerske ladje se že dolgo ne razvijajo ločeno in samo v smeri večjih nosilnosti, temveč tudi skladno s sedanjo in prihodnjo pristaniško infrastrukturo, potrebami in zahtevami kopenskega transporta ter celotne proizvodne industrije. V prihodnosti lahko pričakujemo uporabo še večjih in zmogljivejših kontejnerskih ladij, ki bodo omogočale bolj gospodaren transport, obenem pa bodo tudi manj onesnaževale okolje. Do leta 2014 je mogoče pričakovati kar 29-% rast svetovne flote kontejnerskih ladij. Najbolj se bodo povečevale prav ladje z nosilnostjo nad 10.000 TEU, katerih skupna zmogljivost naj bi se več kot potrojila.

    JEDRSKO TOPNIŠTVO

    Damir Žniderič

    Še nikoli prej ni bila prihodnost človeške rase tako ogrožena kot prav v 20. stoletju, ko je človeštvo odkrilo najbolj učinkovit način samouničenja -- jedrsko orožje, katerega uporaba oz. grožnja vnovične uporabe je spremenila podobo sveta. Ustvarjalnost, če jo lahko tako imenujemo, ki se je porajala ob tem, je imela za posledico namestitev tovrstnega orožja vsepovsod -- tudi v topovske granate. Skoraj z gotovostjo je mogoče trditi, da vsaj v bližnji prihodnosti nobena jedrska sila ne bo začela razvijati jedrskega streliva za konvencionalno topništvo, ker razmere na današnjih bojiščih in svetovna javnost niso preveč naklonjeni uporabi tovrstnega orožja, saj so preveč uničevalna na območjih s civilnim prebivalstvom.

    KAJ VEMO O BISFENOLU A

    Andreja Peterec, Katra Kolšek, Marija Sollner Dolenc

    Bisfenol A je kemikalija, ki je v nanogramskih količinah prisotna v vodi, pijači in hrani. Nahaja se v okolju in jo uvrščamo v skupino okoljskih onesnaževal. Najdemo jo tudi v človeškem organizmu, kjer povzroča različne učinke. Že sredi 30. let prejšnjega stoletja je bila prvič omenjena kot spojina z delovanjem na hormonski sistem. Takrat so znanstveniki iskali snov, ki bi delovala enako kot estrogeni (ženski spolni hormoni) in bi jo lahko uporabili v terapiji. Eden izmed kandidatov je bil tudi BPA, vendar so ga zaradi šibkega delovanja opustili. Dandanes tej kemikaliji pripisujejo več in več različnih škodljivih učinkov. Poleg motenja hormonskega ravnotežja jo povezujejo tudi z debelostjo in nevrološkimi motnjami.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE 80 let elektronskega mikroskopa
    Rajmund Krivec
    PROGRAM ZA SIMULACIJO POŠKODOVANIH LETAL
    Aleksander Zidanšek, Milan Ambrožič, Maja Milfelner
    SONČNA ENERGIJA IZ ORBITE ALI Z LUNE
    Andreja Peterec, Katra Kolšek, Marija Sollner Dolenc
    KAJ VEMO O BISFENOLU
    Damir Žniderič
    JEDRSKO TOPNIŠTVO
    Vital Sever
    DEVET ZEMLJINIH ŽIVLJENJ
    Bojan Beškovnik
    KONTEJNERSKE LADJE PRIHODNOSTI
    Marko Kežmah
    INTERFERENCA, SIPANJE IN OPTIČNI VLAKENSKIS SENZORJI
    Primož Jenko
    UNIVERZALNI ODSTRANJEVALEC
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE za december 2011

    Leto izida2011
    PodročjaLetnik 2011
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array