Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 4_april 2011

    Življenje in tehnika 4/11

    letnik LXII, april 2011

    Redna cena: 3,99 €

    GENETSKI SEKVENČNIK

    Tomaž Rijavec, Nejc Jelen

    Naprava za branje dednega zapisa
    Sekvenčnik je naprava za določanje nukleotidnega zaporedja, ki si ga za zdaj predstavljajmo kot zaporedje črk, iz katerih je sestavljen genetski (dedni) zapis. Ključna lastnost sekvenčnika je v tem, da je genetski zapis, ki fizično obstaja v obliki molekul DNK, sposoben pretvoriti v digitalno elektronsko obliko.
    Dedni zapis predstavlja vse informacije o zgradbi in naravi določenega organizma, pa naj bo to preprost enoceličar ali pa večji in bolj kompleksen večcelični organizem. Moderni pogledi dedni zapis pojmujejo precej široko in mu poleg informacij, ki so zapisane v molekulah dezoksiribonukleinskih kislin (DNK), pripisujejo tudi druge informacije, ki se dedujejo iz roda v rod, a so fizično shranjene v drugačni obliki. Ne glede na to pa so genetske informacije, ki jih nosijo molekule DNK, ključne za obstoj in razvoj organizma, zato jih že dalj časa poskušamo prebrati in razumeti. Z razvojem tehnologije genetskih sekvenčnikov lahko danes zapise v DNK praktično prebiramo kot knjige.

    SKRIVNOST SONDE PIONEER 10 NAPOSLED RAZKRITA

    Rasto Snoj

    Odprava Pioneer 10 je nekaj prav posebnega tudi zaradi nenavadnega vedenja, ki se kaže v konstantnem zaostajanju za predvidenim položajem. Ta zaostanek je po treh desetletjih narasel na 400.000 km in zdi se, kot da v velikih razdaljah od Sonca in Zemlje (sprva tega namreč niso opazili) na 259 kg težko sondo deluje neka sicer zelo majhna, a konstantna sila, ki jo pospešuje v smeri proti Soncu s pospeškom (8,74 ± 1,33) ∙ 10--10 m/s2, kar označujemo kot 'nepravilnost Pioneer' (angl. Pioneer anomaly). Za primerjavo povejmo, da je na videz povsem nepomembna sila, katere posledica je omenjeni pospešek, velika približno toliko, kot je teža najmanjše mravlje ali še manj. Ob tem smo upravičeno navdušeni nad dejstvom, da zmoremo tako majhno silo zaznati na razdaljah, ki presegajo velikost našega Osončja.
    Fizikom je uspelo z analizo starih podatkov pojasniti skrivnost 'nepravilnosti Pioneer'.
    A še vedno ne povsem. Znamenita ameriška sonda pa medtem nadaljuje svojo pot po vesolju.

    S HLAPONI PO VELIKI BRITANIJI

    Igor Fabjan

    Britanci so bili na področju železniškega prometa že od vseh začetkov svetovna velesila. O tem pričajo številni ohranjeni muzejski vlaki, s katerimi se je mogoče peljati na več kot stotih koncih Velike Britanije. Glavna privlačnost so seveda parne lokomotive in stari vagoni, k vzdušju pa prispevajo tudi restavrirane železniške postaje in manjši muzeji. Muzejski vlaki vozijo večji del leta, v poletnih mesecih marsikje kar vsak dan. Poleg običajnih voženj pa vsako leto organizirajo še okoli 900 tematskih voženj, ki se navezujejo na letni čas ali zgodovinske dogodke.
    Večino prepotrebnih sredstev za delovanje starih železniških kompozicij dobijo s prodajo vozovnic, donacijami in sredstvi narodne loterije, ki so namenjena varovanju kulturne dediščine. Kljub vsemu pa večina vlakov danes ne bi vozila brez požrtvovalnega dela tisočerih prostovoljcev z različnih področij, ki pomagajo pri ohranjanju starih prevoznih sredstev.

     

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    190 LET ELEKTROMOTORJA
    Damir Žniderič
    ZGODOVINSKI RAZVOJ LOKA
    Joc Triglav
    RANLJIVOST "PAJČEVINE" SATELITSKEGA SISTEMA GNSS
    Jošt Razinger
    LETEČE VETRNE ELEKTRARNE
    Tomaž Rijavec, Nejc Jelen
    GENETSKI SEKVENČNIK
    Peter Zidar
    JUŽNO EVROPSKE NEBO
    Igor Fabjan
    S HLAPONI PO VELIKI BRITANIJI
    Rasto Snoj
    SKRIVNOST SONDE PIONEER 10 NAPOSLED RAZKRITA
    Igor Teper
    ZLATE SOLZE
    Slavko Kocijančič
    OCENA STANJA TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
    Manca Pavlič
    LITERATURA
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE ZA MESEC MAJ 2011

    Leto izida2011
    PodročjaLetnik 2011

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array