Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 6_junij 2011

    Življenje in tehnika 6/11

    letnik LXII, junij 2011

    Redna cena: 3,99 €

    ALI MOJ RAČUNALNIK VE, KAJ ČUTIM?

    Domen Novak

    Proti koncu 20. stol. so se pojavili prvi računalniki, ki zmorejo zaznavati človeško počutje s pomočjo različnih meritev: govora, obrazne mimike, gest in fiziologije. Na zaznano počutje se nato odzovejo s spremembo svojega delovanja in tako uporabniku nudijo bolj prijetno izkušnjo. Nekatere naprave zmorejo celo izraziti svoja lastna, sintetična čustva in se s tem poskušajo približati človeku.
    Kako računalnik naučiti, katere informacije naj izlušči iz surovih meritev in kaj naj z njimi naredi? Najpogostejša rešitev je t. i. nadzorovano učenje, kjer računalniku podamo množico primerov z znanimi čustvi, računalnik pa se nato sam nauči, katere informacije najbolje razlikujejo med različnimi čustvi.

    BIOELEKTROKEMIČNI SISTEMI

    Karen Butina

    Uporabne lastnosti mikroorganizmov
    Dandanes se svet trese v strahu pred pomanjkanjem virov energije in znanstveniki se na vse pretege trudijo, da bi odkrili nove. Po drugi strani pa se soočamo z ekološko krizo zaradi strašanske onesnaženosti planeta. Ključ do rešitve? Mikroorganizmi!
    Mikroorganizmi (bakterije, arheje, glive in praživali) so večinski prebivalci našega planeta in seveda tudi naših teles (človek je sestavljen iz približno 109 celic in 1010 mikroorganizmov). So ključni za svet, kot ga poznamo, in brez njih življenja na Zemlji najverjetneje sploh nikoli ne bi bilo. Vsem tem visoko zvenečim dejstvom navkljub pa je naše znanje o mikroorganizmih (MO) precej skopo in šele v zadnjih desetletjih se znanost mnogo intenzivneje posveča mikroorganizmom, saj se je izkazalo, da nam lahko pojasnijo mnogo doslej nerazumljenih procesov ter omogočijo mnoge zanimive aplikacije. Ena izmed njih so tudi bioelektrokemični reaktorji.

    NEPOMEMBNO ALI USODNO -- LAKI 1783

    Tine Golež

    Ob izbruhu islandskega ognjenika Laki pred dobrima dvema stoletjema je umrlo okoli 10.000 otočanov. Evropa je prejela izdatno pošiljko vulkanskega pepela in v samo nekaj mesecih takšno količino žveplovega dioksida, da bi po nekaterih ocenah približno ustrezala triletnim izpustom sodobne industrije v Evropi. Računalniški modeli tega izbruha kažejo, da naj bi prav številni aerosoli, ki so se pojavili po izbruhu Lakija (osnova za te aerosole je žveplena kislina, ki je nastala iz žveplovega dioksida in vodne pare), lahko vplivali na odbojnost na severni polobli. Ohladitev (pol)planetarne razsežnosti pa je vplivala tudi na ustaljena deževja. Tako je bil znatno prizadet Egipt, saj je Nil dosegel rekordno majhen pretok.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    130 LET DETEKTORJA LAŽI
    Domen Novak
    ALI MOJ RAČUNALNIK VE, KAJ ČUTIM?
    Mojca Bračič, Urban Simončič
    RADIOTERAPIJA IN ZDRAVLJENJE RAKA
    Jernej Mele
    JADRALNO PADALSTVO
    Karen Butina
    BIOELEKTROKEMIČNI SISTEMI
    Damir Žniderič
    VOJAŠKI LASERJI
    Tine Golež
    NEPOMEMBNO ALI USODNO -- LAKI 1783
    Bojan Beškovnik
    RAZVOJ INTELIGENTNIH TRANSPORTNIH SISTEMOV  
    Arthur C. Clarke
    IZBERI F KOT FRANKENSTEIN
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE ZA MESEC JULIJ 2011

    Leto izida2011
    PodročjaLetnik 2011

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array