Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit_11 november 2012

    Življenje in tehnika 11/12

    letnik LXIII, november 2012

    Redna cena: 4,20 €

    HLADILNI SISTEMI SODOBNIH OSEBNIH RAČUNALNIKOV

    Simon Vavpotič

    Danes skorajda ni več mogoče dobiti osebnega računalnika brez skrbno načrtovanega hladilnega sistema. Pasivni zračni hladilni sistemi z velikimi hladilnimi rebri in brez motečih ventilatorjev so namenjeni mini osebnim računalnikom ter tabličnim in mini prenosnim računalnikom z majhno porabo energije. Tekočinski hladilni sistemi so precej zmogljivejši in se po zasnovi zgledujejo po avtomobilskih motorjih z vodnim hlajenjem. Redko zasledimo tudi potopne hladilne sisteme, pri katerih vsa elektronska vezja računalnika potopimo v električno neprevodno hladilno tekočino. Hladilni sistemi na izhlapevanje, ki delujejo podobno kot hladilniki in zamrzovalne skrinje, so zaradi zapletenosti, glasnosti in cene zelo redki. Termoelektrični hladilni sistemi delujejo na osnovi peltierjevega učinka: električne hladilno-ogrevalne plošče delujejo kot toplotne črpalke brez gibljivih delov.

    PROUČEVANJE LEPOTE MIKROKOZMOSA

    Ana Jerenko, Saša Lipovšek

    Raziskovalna metoda presevne ali transmisijske elektronske mikroskopije omogoča vpogled v čudoviti svet mikrokozmosa. Prisotna je na različnih področjih odkrivanja novih znanj, uporabna pa je v tehniških in biomedicinskih znanostih. V tem prispevku je predstavljen primer njene uporabe na področju biologije. Biologija celice je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo celic ter njihovo delovanje. Teh raziskav pa si ni mogoče predstavljati brez transmisijskega elektronskega mikroskopa, ki ga uporabljamo za proučevanje podrobne strukture žive in nežive snovi, saj omogoča mnogo boljšo ločljivost kot svetlobni mikroskop.

    CEPELIN ZNOVA OSVAJA NEBO

    Igor Fabjan

    Vodljive balone z ogrodjem, ki so se na nebu pojavili ob začetku prejšnjega stoletja, imenujemo cepelini. Takšno ime so dobili po najuspešnejšem proizvajalcu tovrstnih zračnih plovil -- nemškem generalu Ferdinandu Adolfu Heinrichu Augustu Grafu von Zeppelinu (1838--1917). Leta 1937 je po največji katastrofi v zgodovini zračnih ladij kazalo, da bodo cepelini za vedno zapustili nebo, toda v nemškem mestu Friedrichshafen jih danes spet izdelujejo. Sodobni cepelini so manjši od svojih predhodnikov, vendar mnogo udobnejši in varnejši. Poleteli so že v številnih državah, tudi v Sloveniji. Poleg panoramskih poletov jih uporabljajo še za nadzor, televizijske prenose, kartografiranje in podnebne raziskave.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE - 110 LET PLINSKE MASKE
    Marko Malec
    SKOK Z ROBA VESOLJA
    Milan Ambrožič
    MATEMATIKA IN PSIHOLOGIJA V GLASBI
    Simon Vavpotič
    HLADILNI SISTEMI SODOBNIH OSEBNIH RAČUNALNIKOV Ana Jerenko, Saša Lipovšek
    PROUČEVANJE LEPOTE MIKROKOZMOSA
    Igor Fabjan
    CEPELIN ZNOVA OSVAJA NEBO
    Vital Sever 
    ŽVEPLO IN DVOKOLESA
    Veronika Sorokin
    MUZEJ KRAPINSKIH NEANDERTALCEV
    Gorazd Vezovnik
    PROPADANJE MOGOČNIH
    Mary E. Lowd
    ZNANSTVENA FANTASTIKA-PRAVLJIČAR
    Manca Pavlič 
    LITERATURA
    Aram Karalič
    SPLETARNA 
    Urška Pajer
    EFEMERIDE

    Leto izida2012
    PodročjaLetnik 2012

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array