Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 5_maj 2012

    Življenje in tehnika 5/12

    letnik LXIII, maj 2012

    Redna cena: 4,20 €

    CIANOBAKTERIJE IN NJIHOVI TOKSINI

    Cianobakterije, do nedavnega znane pod imenom modrozelene alge, so ena od najstarejših življenjskih oblik na Zemlji in so tudi najzaslužnejše za nastanek življenja, kot ga poznamo danes. So izredno raznovrstne, tako fiziološko kot morfološko, in naseljujejo najrazličnejše ekosisteme, v katerih imajo pomembno vlogo. Sintetizirajo številne biološko aktivne snovi, ki so potencialno koristne v medicini, ter tudi take, ki so lahko škodljive za ljudi in živali (cianotoksini). Slednje pomenijo vse resnejše tveganje za zdravje ljudi, saj se cianobakterije z onesnaževanjem voda in s podnebnimi spremembami vse pogosteje množično pojavljajo v obliki cianobakterijskih cvetenj.

    ZNANOST KOT ELIKSIR ŽIVLJENJA 21. STOLETJA

    Človeštvo že od nekdaj išče načine, kako podaljšati svoje življenje. Alkimisti so v svojih laboratorijih poskušali zvariti eliksir življenja, španski konkvistadorji pa so po Ameriki iskali izvir mladosti. Resda je človeškemu znanju povprečno življenjsko dobo skozi stoletja uspelo bistveno podaljšati, še vedno pa nas prej ali slej vse doleti staranje. Če bi se temu ognili, bi lahko živeli večno -- paziti bi se morali le kakšnih resnejših nesreč.

    Staranje ni univerzalno za vsa živa bitja. Prav tako se vsa živa bitja ne starajo enako hitro in na enak način, kar kaže na to, da so v proces staranja močno vpleteni tudi geni. Proces staranja je torej v veliki meri odvisen od učinkovitosti in obremenitve mehanizmov za popravljanje molekularne škode, učinkovitost teh mehanizmov pa je posledica evolucije.

    VESOLJSKA DVIGALA

    Boj za znižanje stroškov potovanj v vesolje se nadaljuje. Dolgoročno rešitev tega problema najverjetneje predstavljajo vesoljska dvigala. Kabina dvigala, ki bi se vzpenjala do te višine, bi postopoma pridobivala na hitrosti kroženja okoli Zemlje, povečevala pa bi se ji tudi potencialna energija. Na višini geostacionarne orbite bi kabina dosegla orbitalno hitrost, potniki v njej pa bi bivali v breztežnosti. Pošiljanje vesoljskih plovil v geostacionarno orbito bi s tem postalo zelo preprosto, saj bi jih bilo treba le spustiti z ustrezne višine. To bi bila obenem odlična odskočna točka za potovanja po Osončju in dlje. S točke na vrhu vesoljskega dvigala bi lahko v vesolje spuščali tudi medplanetarne odprave.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE - 120 LET DIZELSKEGA MOTORJA
    Joc Triglav
    DVOJČKA GRAIL MERITA GRAVITACIJO LUNE
    Gregor TRtnik
    DOLOČANJE LASTNOSIT BETONA Z ULTRAZVOKOM
    Rasto Snoj
    JUTRANJA PREDSTAVA NA SLOVENSKEM NEBU
    Peter Zidar
    VESOLJSKA DVIGALA
    Domen Novak in Igor Marjanovič
    ZNANOST KOT ELIKSIR ŽIVLJENJA 21. STOLETJA
    Marko Malec
    LETEČE KRILO IN SLOVENCI
    Gregor Pavlič
    VRTANJE KVADRATNIH LUKENJ? DAJTE NO!
    Alja Štraser
    CIANOBAKTERIJE IN NJIHOVI TOKSINI
    Ronald D. Ferguson
    ZNANOSTVENA FANTASTIKA - NA TISKOVKI
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE - JUNIJ 2012

    Leto izida2012
    PodročjaLetnik 2012

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array