Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 11_november 2013

    Življenje in tehnika 11/13

    letnik LXIV, november 2013

    Redna cena: 4,20 €

    ORGANSKA BIOELEKTRONIKA

    Karen Butina

    Danes je nadvse popularno vse, kar je bio, eko in organsko, pa naj bo to sadje, zelenjava, mleko, žito, celo obleke in turistične aktivnosti. Da ne bi zaostajala za sodobnimi trendi, je organska in bio zdaj postala tudi elektronika! Pri tem organska pomeni zgolj to, da je sestavljena iz organskih snovi (torej takih, ki vsebujejo ogljik), bio pa pomeni, da gre za biokompatibilno, torej živim bitjem prijazno elektroniko.
    Organska bioelektronika je področje znanosti, ki prav zdaj kalí in je brez dvoma eno izmed najmlajših, vendar tudi najobetavnejših. Obljublja namreč nove ter inovativne terapije, in sicer predvsem na področju zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni, kot sta npr. Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen – veliki bremeni razvitega, starajočega se zahodnega sveta.

    ZLATI RIŽ – REŠITEV ZA HIPOVITAMINOZO A?

    Tim Prezelj

    Za posledicami hipovitaminoze A trpi 50 milijonov ljudi v več kot 100 državah v razvoju. Da bi rešili ta problem, je bila ustanovljena mednarodna iniciativa, projekt Zlati riž. Konkretno gre za pripravo gensko spremenjenega riža, ki vsebuje visoke koncentracije β-karotena, ta pa se v našem telesu pretvori v vitamin A.
    Zlatega riža za zdaj še ni na trgu. Prvo polje s semeni GR2 so leta 2004 v sodelovanju s strokovnjaki tamkajšnje univerze posadili v Louisiani, ZDA. Polja, namenjena nadaljnjim raziskovanjem, danes najdemo tudi v JV Aziji, v Indiji in na Filipinih.
    Čeprav je pomislekov glede zlatega riža kar precej, pa je imel njegov razvoj nedvomno velik vpliv na napredek biotehnologije, ki je trenutno ena izmed najhitreje razvijajočih se vej znanosti na svetu.

    PETDESET LET OD ZAPRTJA RUDNIKA BARITA PLEŠE

    Stevo Dozet

    Pred pol stoletja je bila s sklepom Delavskega sveta ustavljena proizvodnja Rudnika barita Pleše pri Škofljici jugovzhodno od Ljubljane, ki sodi med najstarejše rudnike na Slovenskem. Raziskovalci in znanstveniki omenjajo ta rudarski objekt predvsem kot rudnik barita, galenita ter sfalerita in ga uvrščajo med svinčevo-cinkova rudišča, glede na velike količine odkopanega barita pa je bil to predvsem rudnik barita.
    Po nekaterih ocenah je bilo iz nakopane rude v Rudniku Pleše pridobljenih okrog 100.000 t barita in 10.000 t svinca, medtem ko je bilo sfalerita tako malo, da ga niso nikoli pridobivali.
    Ker je rudnik barita, galenita in sfalerita Pleše pomembna geološka zanimivost in naravna vrednota, obstajajo zelo realne možnosti, da bo skupaj z rudarsko zapuščino nekoč postal del turistične ponudbe občine Škofljica.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 230 LET TOPLOZRAČNEGA BALONA
    Karen Butina
    ORGANSKA BIOELEKTRONIKA
    Tim Prezelj
    ZLATI RIŽ – REŠITEV ZA HIPOVITAMINOZO A?
    Marjan Divjak
    SLIKA SVETA (1. del) – TELESA, MOLEKULE IN ATOMI
    Tadeja Tomšič
    KOLIKŠNA JE VERJETNOST, DA ...
    Vital Sever
    EUCYS 2013
    Jasna Kralj Pavlovec
    KOZOLEC V LJUBLJANI
    Stevo Dozet
    PETDESET LET OD ZAPRTJA RUDNIKA BARITA PLEŠE
    Alex Shvartsman
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: ČASOVNA POTNICA
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE ZA DECEMBER 2013

    Leto izida2013
    PodročjaLetnik 2013

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array