Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 12_december 2013

    Življenje in tehnika 12/13

    letnik LXIV, december 2013

    Redna cena: 4,20 €

    UMETNI MOŽGANI

    Peter Zidar

    Današnji računalniki v osnovi le preračunajo vhodne podatke v izhodne na osnovi vnaprej napisanih algoritmov, ki so jih vanje vnesli programerji, zato nas s svojo neprilagodljivostjo pogosto spravljajo ob živce. Razlog, zakaj so sposobnosti računalnikov tako zelo drugačne od sposobnosti možganov, se skriva v njihovi popolnoma različni zgradbi. Da bi se z računalniki bolje razumeli, bi jih morali načrtovati na način, da bi bili ti bolj podobni možganom in da bi razmišljali podobno kot mi. Takšni računalniki bi bili bolj prilagodljivi, pametnejši, bolje bi razumeli okoliščine pogovora in se prilagajali razpoloženju sogovornika. Ker pa so možgani izredno zapleten organ, si znanstveniki še naprej prizadevajo prodreti v njihove skrivnosti.

    UPORABA ROBOTIKE V KIRURGIJI OČESA

    Karin Ljubič, Iztok Fister ml.

    Očesne operacije lahko razdelimo na ekstraokularne (operacije zunaj zrkla), intraokularne operacije sprednjega segmenta zrkla in intraokularne operacije zadnjega segmenta zrkla, pri čemer slednje zahtevajo natančne operacijske mikroskope. In prav ta zahteva po specializiranih mikroskopih in vizualizacijskih sistemih je predstavljala izziv za prodor robotike (tudi) na področje oftalmologije. Izkazalo se je, da robotika, ki ponuja možnost vključevanja novih vizualizacijskih naprav, kot sta endoskopija in/ali digitalna mikroskopija, v tem pogledu že pomeni prednost pred standardno kirurgijo. Hitri napredek v očesni robotski kirurgiji je bil v zadnjih letih dosežen s kirurškim sistemom da Vinci, z razvojem kirurškega sistema hexapod in kirurške mikroroke ter rabo kirurških senzorjev. Splošna bolnišnica Celje je bila pri nas prva, ki je maja 2010 v svoje delo vpeljala kirurški robotski sistem da Vinci.

    OD FRAČE DO ČISTO PRAVEGA OROŽJA

    Tomaž Lazar

    V 60. letih 19. stoletja so se v britanskem časopisju pojavili članki, v katerih so novinarji tarnali nad novim pobalinskim orožjem, ki je zakrivilo nesluteno množico razbitih šip, sestreljenih ptic in občasno tudi kakšno telesno poškodbo. Frače so med odraščajočimi dečki postale modna muha, v javnosti pa simbol mladoletniškega vandalizma. A sčasoma se je jeza nad mladimi huligani nekoliko polegla, so se frače vsaj deloma otresle zloglasnega slovesa, javnost pa jih je začela sprejemati kot bolj ali manj dopustno deško igračo. Čeprav so si njihovi uporabniki frače najraje izdelovali sami, ni trajalo dolgo, ko so s tako ali drugače konstruiranimi izvedbami skušali zaslužiti iznajdljivi izumitelji. Toda do komercialnega uspeha je moralo miniti še precej časa. Za verjetno najstarejši serijsko izdelan model frače danes velja ameriški Zip-Zip iz leta 1918 s preprostim litoželeznim ročajem.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE 100 LET MOTORJA RAMJET
    Urška Pajer
    ISON – KOMET STOLETJA?
    Peter Zidar
    UMETNI MOŽGANI
    Marjan Divjak Slika sveta (2. del)
    NUKLEONI, ELEKTRONI IN FOTONI
    Bojan Beškovnik
    RAZVOJ TRANSPORTA Z UPORABO PAMETNIH AVTOCEST
    Karin Ljubič, Iztok Fister ml.
    UPORABA ROBOTIKE V KIRURGIJI OČESA
    Miha Jeršek
    OLIVIN – KLEOPATRIN DRAGULJ
    Igor Fabjan
    RIŽEVA POLJA – SVETOVNA DEDIŠČINA ČLOVEŠTVA
    Tomaž Lazar
    OD FRAČE DO ČISTO PRAVEGA OROŽJA
    ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO ŽIT 2013
    Alex Shvartsman
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: LE GLOBOKO VDIHNI ...
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE ZA JANUAR 2014

    Leto izida2014
    PodročjaLetnik 2013

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array