Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 2_februar 2013

    Življenje in tehnika 2/13

    letnik LXIV, februar 2013

    Redna cena: 4,20 €

    ČIPI VLADAJO SVETU ŽE 40 LET

    Izdelava integriranih vezij nekoč in danes
    Simon Vavpotič

    Integrirana vezja, ki jim pogosteje pravimo kar čipi, so danes del skoraj vsake naprave -- od kalkulatorjev, računalnikov in gospodinjskih aparatov pa do dvigal, prevoznih sredstev ter obdelovalnih in delovnih strojev. Prvi izdelki s čipi in digitalnimi prikazovalniki so bili sorazmerno dragi, danes pa integrirana vezja odločilno prispevajo k pocenitvi in poenostavitvi izdelkov ter zmanjšanju števila mehanskih delov. Bistvo izdelave integriranih vezij je v natančnosti postopka fotolitografije, ki določa fizično velikost najmanjšega tranzistorja v vezju. Kolikor bolj natančna je fotolitografija, toliko več tranzistorjev je mogoče izdelati na isti površini.

    Z VLAKOM MED OBLAKE

    Igor Fabjan

    Prvo gorsko zobato železnico so zgradili v ZDA, kmalu pa je podoben vlak dobila tudi Švica. Danes je prav v tej mali gorati državi največja koncentracija gorskih železnic, ki letno skupaj prepeljejo več milijonov potnikov. Pri zobatih železnicah je med običajnima tirnicama položena zobata letev, po kateri vlak vleče pod lokomotivo navpično nameščen zobnik z lastnim pogonom. Zobnik pomaga pri vleki in preprečuje spodrsavanje pogonskih koles ter hkrati preprečuje zdrs pri spustu. Nekateri sistemi zobnik uporabljajo le na strmih odsekih proge, povsod drugje pa lokomotive vozijo kot običajne, saj je zobnik mogoče umakniti v njihovo notranjost. Lokomotive zaradi varnostnih razlogov na večjih strminah med vzponom vagone potiskajo, med spuščanjem pa so nameščene spredaj in z zaviranjem vzdržujejo optimalno hitrost vlaka. Opremljene so tudi s samodejnimi zavorami, ki se aktivirajo ob preveliki hitrosti.

    KROM OKOLI NAS

    Lara Kobal

    Krom sam po sebi ni strupen; strupene so le njegove spojine. Kromov(VI) oksid je rdeče obarvana kristalinična struktura, ki velja za najbolj strupeno obliko elementa, saj že v manjših količinah povzroča različne alergije, bolezni dihal, zavira pa tudi rast in razvoj rastlin ter živali. Strupen je tudi na ravni mikroorganizmov, kar pomeni, da se lahko enostavno vgradi v celotno prehranjevalno verigo. Torej je strupena, mutagena in rakotvorna kemikalija.
    Čeprav je v Sloveniji veliko rudnikov kovin že zaprtih, bo izpiranje kovin v prst trajalo še kar nekaj let. Da bi zagotovili čim manjše spiranje strupenih snovi v okolje, sta Evropski parlament in Svet EU pripravila osnutek o ravnanju z odpadki, ki predvideva, da lastniki rudnikov pripravijo dolgoletni načrt o ravnanju, skladiščenju in odstranjevanju odpadkov.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE - 190 LET ELKETROMAGNETA
    Leon Kocjančič
    UPORABA ROBOTOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI
    Igor Fabjan
    Z VLAKOM MED OBLAKE
    Simon Vavpotič
    ČIPI VLADAJO SVETU ŽE 40 LET
    Veronika Sorokin
    LOWELL IN NJEGOV POMEN ZA ASTRONOMIJO
    Lara Kobal KROM OKOLI NAS
    Vital Sever
    FIRERJEV GLAS
    Tine Golež
    OD LUŽE DO ZVEZD
    Igor Teper
    ZNANSTVENA FANTASTIKA - BREZ SVOBODNE VOLJE
    Manca Pavlič
    LITERATURA
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE

    Leto izida2013
    PodročjaLetnik 2013

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array