Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 1_januar 2014

    Življenje in tehnika 1/14

    letnik LXV, januar 2014

    Redna cena: 4,20 €

    ROJSTVO TORPEDA

    Tomaž Lazar

    Kmalu bo minilo 150 let, odkar je v valove Jadranskega morja zarezal prvi pravi torpedo na svetu. Takrat bi se težko domislili bolj revolucionarnega orožja in njegov koncept še danes zveni presenetljivo sodobno -- podvodni izstrelek z lastnim pogonom in močnim eksplozivnim polnjenjem, ki lahko neopazno potopi še tako dobro oklepljeno ladjo.
    Skoraj vsakemu pomembnemu izumu je usojeno, da mora od prvega prebliska do uspešne realizacije prehoditi zahtevno pot. To prav gotovo velja tudi za torpedo, v svojem času izjemni tehnološki dosežek, ki je bil nekakšen vodni predhodnik manevrirnih raket in brezpilotnih letal. Njegova zgodba pa je zanimiva še zaradi nečesa drugega: to inovativno zasnovano orožje je nastalo prav blizu slovenske meje -- točneje na Reki, ki je sredi 19. stoletja postajala eno izmed najbolj živahnih vojaškotehnoloških središč habsburške monarhije.

    AVTOMATI, KI NOČEJO ODPOVEDATI

    Jošt Razinger

    Od prvega Sputnika iz leta 1957 do danes se je v vesolju zvrstilo veliko avtomatskih naprav, ki snemajo, zaznavajo in merijo sevanje različnih valovnih dolžin, prenašajo podatke ali pa se vozijo po površju nebesnih teles in jih raziskujejo. Na Zemljo pa še vedno prihajajo tudi signali številnih sond, satelitov ali roverjev, ki so jim ob izstrelitvi pripisovali le nekaj mesecev ali let delovanja. Vztrajnost, ki se pri nekaterih izmed njih, kot so npr. Pioneer 6, Opportunity, Lunohod, Prospero in Voyager 1, meri že v desetletjih, preseneča tudi njihove načrtovalce, ki se v takih primerih znajdejo pred težkim vprašanjem, ali naj jih preprosto izklopijo. Čeprav gre zgolj za stroje, je takšna 'vesoljska evtanazija' za znanstvenike lahko zelo težka odločitev.

    BOMO SPALI MANJ?

    Gorazd Vezovnik

    Nekateri ljudje bi dali vse za nekaj dodatnih dejavnih ur na dan. Bi jim to lahko omogočili novi pristopi, kot sta tehnika transkranialne neposredne stimulacije s tokom in transkranialna magnetna stimulacija? Celo tisti med nami, ki radi spijo, priznajo, da si včasih želijo, da ne bi potrebovali toliko spanja.
    Vse boljše razumevanja dogajanj med različnim stopnjami spanja povečuje možnosti za bolj usmerjene pristope k povečevanju števila ur budnosti. Idealno potrebujemo okoli osem ur spanja, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi enake koristi za človeka zagotovili z le šestimi urami spanja. V ta namen so začeli proučevati, kako bi lahko izločili tista krajša obdobja spanja, za katera se zdi, da so manj pomembna za regeneracijo organizma, in spanje omejili le na kritične dele.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE - 60 LET MIKROVALOVNE PEČICE
    Peter Zidar
    SKRIVNOST NASTANKA ŽIVLJENJA
    Ciril Bohak
    MNOŽIČNI ODPRTI SPLETNI TEČAJI
    Tomaž Lazar
    ROJSTVO TORPEDA
    Vital Sever
    ZMANJŠAJ SE ALI IZUMRI
    Jošt Razinger
    AVTOMATI, KI NOČEJO ODPOVEDATI
    Gorazd Vezovnik
    BOMO SPALI MANJ?
    Milan Ambrožič
    MEHANSKE LASTNOSTI STRUKTURNE KERAMIKE
    Manca Pavlič
    LITERATURA
    Arthur C. Clarke
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: CLARIBEL
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE ZA FEBRUAR 2014

    Leto izida2014
    PodročjaLetnik 2014

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array