Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 2_februar 2014

    Življenje in tehnika 2/14

    letnik LXV, februar 2014

    Redna cena: 4,20 €

    ZIMSKO SPANJE V VESOLJU

    Peter Zidar

    Pri ameriški vesoljski agenciji NASA so začeli resneje proučevati možnost, da bi bili astronavti na dolgih vesoljskih odpravah v stanju nekakšnega zimskega spanja (hibernacije), ki bi lahko trajalo nekaj mesecev ali celo let. S tem bi znatno poenostavili in pocenili dolgotrajne vesoljske odprave ter jih naredili psihološko znosnejše in varnejše. Mnenje raziskovalcev, ki se ukvarjajo s hibernacijo, je, da gre za tehnologijo, ki ni v neki nedosegljivi prihodnosti, ampak nam jo bo najverjetneje že v naslednjih dveh desetletjih uspelo toliko razviti, da bo uporabna. Mnogo dela bi lahko opravili že veliko prej; med drugim bi bili zelo zanimivi in uporabni poskusi s hipotermijo na Mednarodni vesoljski postaji, ki bi jih lahko začeli izvajati kadar koli.

    DIGITALNI VODNI TISK

    Urška Lah

    Digitalni vodni tisk je tehnika, ki omogoča zaščito pravic intelektualne lastnine, predstavitev lastništva in preverjanje uničenja. To so v zadnjem desetletju pomembne zahteve, saj pri multimedijskih vsebinah vse pogosteje prihaja do ponarejanja, piratstva in goljufij. Vidni vodni tisk je običajno jasno viden logotip določene oznake. Pogosto ga najdemo na digitalnih obrazcih v obliki PDF, ki jih ponujajo nekatere ustanove. Agencije za trženje uporabljajo algoritme za merjenje dolžine trajanja oglasnih sporočil na televiziji. Menijo, da je cena ene sekunde reklamnega oglasa malo bogastvo za čas trajanja nekega velikega športnega dogodka in da je zelo pomembno imeti podatek o tem, kako dolgo traja oglasno sporočilo. Vodni tisk je tako vstavljen v vsebino oglasnega materiala, dekoder pa mora odkriti vodni tisk in določa čas trajanja oglasa na televiziji ali radiu.

    NA ROBOTIZIRANI KMETIJI

    Vital Sever

    Raziskave kažejo, da bo leta 2050 svet potreboval dvakrat več hrane kot danes. A kako jo zagotoviti? Največje obdelovalne površine v Evropi in ZDA merijo na tisoče hektarov, zato je za učinkovito kmetovanje potrebna tudi visoka stopnja avtomatizacije. Na poljih lahko zato že kaj kmalu pričakujemo robotizirane naprave, ki bodo prepoznavale posamezne sadike ter jih hranile z natančno odmerjenimi količinami gnojila in vode. Drugi roboti bodo prepoznavali plevel in ga uničevali z mikrokapljicami kemičnega sredstva, s plamenom gorilnika ali z žarkom laserja. Tretja vrsta robotov bo prepoznavala ter obirala ravno prav zrelo sadje in zelenjavo ...
    Uporaba robotov bi v resnici lahko privedla do velikih sprememb pri kmetijskih opravilih, v sestavi in kakovosti zemlje ter porabi energije in količini ogljikovega dioksida, ki jo proizvaja kmetijska dejavnost. Zmanjšali bi tudi onesnaževanje in čezmerno porabo vode.ih kock, sta se sredi 90. let prejšnjega stoletja domislila Robert Twigs z univerze Stanford v Kaliforniji in Jordi Puig-Suari s kalifornijske državne politehnične univerze San Luis Obispo. Raziskovalca sta ocenjevala, da napredek v miniaturizaciji mikroelektronike pomeni, da bi bili sateliti, ki bi se jih znanstvenikom še vedno splačalo izstreljevati v vesolje, lahko veliko manjši od današnjih. S standardizacijo dimenzij in nekaterih sestavnih delov bi bilo mogoče satelite izdelovati hitro, poceni in prilagodljivo. Leta 2000 sta objavila predstavitev svoje zamisli satelita s stranico 10 cm in težo 1,33 kg. Če bi bili instrumenti za odpravo preveliki, bi lahko sestavili dve ali več takšnih kock v večji satelit. Prvi CubeSat so izstrelili leta 2003, do danes pa mu jih je sledilo še okoli 100. Z njimi znanstveniki preizkušajo delovanje različnih komponent in ocenjujejo preživetje mikrobov v vesolju ter izvajajo meritve v višjih plasteh ozračja.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 120 LET PARNE LOKOMOTIVE
    Peter Zidar
    ZIMSKO SPANJE V VESOLJU
    Urška Lah
    DIGITALNI VODNI TISK
    Vital Sever
    NA ROBOTIZIRANI KMETIJI
    Jure Miljević
    BREZ GORIVA
    Karin Ljubič, Iztok Fister ml.
    DNK KOT NOSILEC INFORMACIJ
    Peter Gajšek
    NOVA KARTA OBREMENJENOSTI OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIMI SEVANJI
    Veronika Sorokin
    ZGODOVINA LONDONSKEGA TRANSPORTA
    Stanislav Južnič
    KJE SE JE TESLA UČIL ELEKTROTEHNIKE
    Caroline M. Yoachim
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: PO POTRESU
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE: MAREC 2014

    Leto izida2014
    PodročjaLetnik 2014

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array