Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 7-8_julij-avgust 2014

    Življenje in tehnika 7-8/14

    letnik LXV, julij-avgust 2014

    Redna cena: 8,40 €

    TRIRAZSEŽNO SKENIRANJE

    Peter Zidar

    Raziskovalci na švicarski zvezni tehniški visoki šoli eth (nem. Eidgenössische Technische Hochschule) s sedežem v Zürichu so razvili mobilno aplikacijo, s katero lahko uporabniki zajamejo trirazsežno obliko predmetov v visoki ločljivosti. Pri tem izkoriščajo v mobilne telefone vgrajene videokamere in senzorje gibanja. Aplikacija rezultat skeniranja sproti prikazuje na zaslonu mobilnega telefona.
    Rezultat je presenetljivo natančen, aplikacija sama pa je preprosta za uporabo. Uporabnik mora le podržati mobilni telefon pred predmetom ali telesom, ki ga skenira, in mobilnik rahlo premikati naokoli. Ob tem aplikacija sproti dodaja manjkajoče točke v trirazsežnem modelu skeniranega telesa.
    Sprotni prikaz zajetega trirazsežnega modela je za uporabnika pomemben, saj mu omogoča sprotno preverjanje njegove celote. Pogosto se namreč zgodi, da med skeniranjem pozabimo zajeti del telesa, ki potem v trirazsežnem modelu manjka in ga je treba ročno vnesti s pomočjo ustrezne programske opreme.

    GOTOVINA SE POSLAVLJA

    Jernej Horvat

    Ključna slabost kreditnih kartic je njihova nezmožnost, da bi nadomestile gotovino. Ne glede na to, da se uporabljajo že več kot pol stoletja, pomenijo zgolj še en dodatek, ki ga uporabljamo poleg gotovine. Druga težava je, da povprečni slovenski uporabnik nima samo ene, ampak praviloma več kartic. Vsaka banka ima namreč svojo in s tem (ob upoštevanju različnih kartic ugodnosti pri posameznih podjetjih) povečuje gnečo v naših denarnicah. Toda čeprav je bilo pri nas ob koncu leta 2012 v uporabi več kot 4 milijone kreditnih in debetnih kartic, je povprečen slovenski uporabnik z njimi opravil zgolj 72 nakupov. Ta podatek najbolje potrjuje, da kartice niso in ne bodo nadomestile plačevanja z gotovino. Glede tega očitno vsi čakamo na primernejšo alternativo, ki je -- vsaj kot kaže trenutni tehnološki razvoj – povezana s pametnimi telefoni.
    Dejstvo je, da mobilna industrija doživlja izjemen razcvet. Pametni telefoni so postali standardna oprema slehernega posameznika in samo v Sloveniji so presegli 50-odstotni tržni delež med vsemi mobilnimi telefoni. S povprečno življenjsko dobo telefona, ki je za zdaj ocenjena na dve leti, bomo v kratkem vsi uporabljali zgolj le še pametne telefone. Ob tem gre za izjemno zmogljive računalnike, ki so nenehno povezani s spletom in uporabnike spremljajo dobesedno na vsakem koraku. In prav s tem so izpolnjeni tudi vsi pogoji za uporabo pametnega telefona kot plačilnega sredstva.

    PARNIKI Z EVROPSKIH JEZER

    Igor Fabjan

    Iznajdba parnega stroja v 18. stoletju je privedla tudi do razvoja ladijskega prometa. V nekaj desetletjih so začele pluti ladje s parnimi stroji na les ali premog. Parnike so poganjala vodna kolesa, vgrajena ob strani trupa, na sredini ali zadaj, dolgo pa so jim pri tem pomagala še jadra. Z izumom ladijskega vijaka so začeli parniki prevladovati na morju, do današnjih dni pa so se ohranili predvsem na velikih jezerih. Pri segrevanju parnih kotlov so les oziroma premog večinoma nadomestili z dizelskim gorivom, sicer pa se ladje niso veliko spremenile.
    Po številnih neuspešnih poskusih je leta 1807 v ZDA začel voziti prvi komercialno uspešni parnik, ki je povezoval New York in Albany. Bočni vodni kolesi je poganjal parni stroj Boulton and Watt, s katerim je plovilo doseglo povprečno hitrost 8 km/h, pri tem pa so mu bila v pomoč še jadra. Samo pet let pozneje je tudi v Evropi začel voziti prvi komercialno uspešen potniški parnik. Zasnoval ga je škotski inženir Henry Bell, imenoval se je Comet, vozil pa je ob zahodni obali Škotske in po reki Clyde. Leta 1816 so splavili prvi parnik na enem izmed največjih britanskih jezer, Loch Lomond.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 180 let hladilnika
    Peter Zidar
    Trirazsežno skeniranje
    Jernej Horvat
    Gotovina se poslavlja
    Blaž Dobravec
    40 let Rubikove kocke
    Igor Fabjan
    Parniki z evropskih jezer
    Damir Žniderič
    Simbioza življenja in tehnike
    Bojan Beškovnik
    Pametne palete s tehnologijo RFID
    Kristijan Skok
    Terapija s konji
    Scott C. Mikula
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Časovni goljufi
    Urška Pajer
    EFEMERIDE: AVGUST in SEPTEMBER 2014
    Aram Karalič
    SPLETARNA

    Leto izida2014
    PodročjaLetnik 2014

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array