Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 1_januar 2015

    Življenje in tehnika 1/15

    letnik LXVI, januar 2015

    Redna cena: 4,20 €

    BIOLOŠKI (NE)NADZOR

    Damir Žniderič

    Danes skorajda ni države na svetu, katere naravno ali urbano okolje ne bi dajalo življenjskega prostora kakšni tuji rastlinski ali živalski vrsti, ki je bila še nedavno tako za prebivalstvo kot lokalno živalstvo in rastlinstvo popolna neznanka, potem pa se je namnožila čez vse meje. Najbolj razvpit primer so eksotični hišni ljubljenčki, kot so na primer kače in kuščarji, ki jih njihovi nevestni lastniki -- potem ko se jih naveličajo ali ko postane njihovo vzdrževanje predrago -- meni nič, tebi nič preprosto spustijo v naravo. Glede na to, da imamo pri nas celinsko in ne tropsko podnebje, kot je v domovini večine teh živali, le redko katera preživi zimo. So pa med njimi seveda tudi odpornejše in prilagodljivejše vrste, ki se razmeroma hitro privadijo novemu okolju.

    MEHANSKA PODPORA PREKATA ALI UMETNO DELNO SRCE

    Aleksandar Gavrić

    Razvoj popolnega umetnega srca se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja, vendar že razviti modeli niso primerni za splošno uporabo. Zato pa so širšemu krogu bolnikov v zadnjih letih postale dostopnejše črpalke za podporo levega prekata, s katerimi ti lahko čakajo na novo srce tudi več kot eno leto.
    Čeprav so prvo srce presadili že leta 1967, zdaj vsako leto dočaka nov organ manj kot 4000 bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem po vsem svetu. Prav pomanjkanje organov za presaditev in veliko število bolnikov, ki niso primerni za takšen zahteven poseg, sta botrovala razvoju mehanskih naprav, ki bodisi nadomestijo ali vsaj podprejo črpalno funkcijo srca. V tem članku so predstavljene črpalke za kratkotrajno in dolgotrajno podporo levega prekata, poleg tega pa tudi glavne indikacije in kontraindikacije ter zapleti pri zdravljenju.

    SVET TIRNIH VZPENJAČ

    Besedilo in fotografije: Igor Fabjan

    Tirne vzpenjače imenujemo vagone na tirih, ki brez lastnega pogona premagujejo strmine. Najpogosteje gre za dva vagona, ki sta prek sistema škripčevja povezana z vlečno vrvjo (jeklenico) tako, da spuščajoči se vagon s svojo težo hkrati dviguje vzpenjajoči se vagon. Brezhibno dvigovanje in spuščanje vagonov ter enakomerno napetost jeklenice zagotavlja motorni pogon.
    Razvoj sodobnih tirnih vzpenjač se je začel sredi 19. stoletja, saj je bil povezan z razvojem železniškega prometa. Sprva so vzpenjače s povezanima vagonoma vozile po dveh vzporednih tirih, pozneje pa so v iskanju gospodarnejše rešitve odkrili vožnjo po treh tirnicah, pri čemer je bila srednja tirnica namenjena obema vagonoma, ki sta se na sredini strmine srečala na izogibališču s štirimi tirnicami oz. vzporednima tiroma. Tretja, najvarčnejša izvedba, ima le en skupni tir z izogibališčem, vagoni pa so opremljeni s pari različno velikih koles na eni osi.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 160 let neonske razsvetljave
    Aleksandar Gavrić
    Mehanska podpora prekata ali umetno delno srce
    Damir Žniderič
    Biološki (ne)nadzor
    Jana Aupič
    Biosenzorji in grafen
    Joc Triglav
    Zgodovina topografskih izmer habsburške monarhije (2. del)
    Saša Lipovšek
    Sferiti -- znotrajcelična skladišča rezervnih snovi
    Igor Fabjan
    Svet tirnih vzpenjač
    Erik Stritih
    Kako lahko vozniki sami vplivamo na porabo goriva?
    Bogomir Remškar
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Antipohlepin
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE februar 2015

     

    Leto izida2014
    PodročjaLetnik 2015

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array