Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Žit 4_april 2015

    Življenje in tehnika 4/15

    letnik LXVI, april 2015

    Redna cena: 4,20 €

    SAMODEJNA VOŽNJA AVTOMOBILA POSTAJA RESNIČNOST

    Jan Černetič

    Trditev ni tako iz trte izvita, če pogledamo današnjo stopnjo razvoja avtonomnih avtomobilov. Samo pomislimo na pripomočke, ki nam danes olajšujejo vožnjo, npr. že dolgo znani tempomat ali malo manj časa znani adaptivni tempomat, samodejna pomoč pri zaviranju, sledenje cestnim oznakam in še mnoge druge. Volvov projekt Vision 2020, ki obljublja vožnjo brez hujše prometne nesreče, torej ni več tako neverjeten, kot se je zdel še pred nekaj leti. Gre za to, da je avtomobilska tehnika že tako napredovala, da je s povezovanjem posameznih tehnologij mogoče izdelati skoraj povsem delujoč avtonomen sistem vožnje. Takšen sistem pa je osnova za tehnologijo varnosti, ki stremi k zmanjševanju prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hujšimi telesnimi poškodbami.

    PERKUTANA KORONARNA INTERVENCIJA IN ŽILNE OPORNICE

    Aleksandar Gavrić

    Bolezni srca in ožilja so poleg rakavih obolenj najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Danes je koronarna arteriografija oz. koronarografija najzanesljivejša preiskovalna metoda za prikaz koronarnih arterij. Po uvedbi katetra do ustja leve ali desne koronarne arterije se vanje vbrizga kontrast. Žile se pod fluoroskopsko kontrolo posnamejo v več standardnih projekcijah. Zdravnik je ob tem pozoren na vbočenje žilnih sten in hitrost pretoka kontrastnega sredstva. Oboje mu namreč pomaga pri določanju mesta in ocenjevanju stopnje zožitve koronarne arterije, na podlagi česar se odloči o nadaljevanju posega, ki se lahko konča s koronarno angioplastiko oz. balonskim širjenjem mesta zožitve, z vstavitvijo žilne opornice ali s kirurško revaskularizacijo.

    LETEČI BIOLOGI IN EKOLOGI

    Damir Žniderič

    Uporaba brezpilotnih zračnih plovil (angl. unmanned aerial vehicle -- UAV) in majhnih letečih robotov oz. dronov (angl. drones) predvsem po zaslugi pocenitve komercialnih modelov v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena ne samo med modelarji, temveč tudi med raziskovalci, ki s pridom izkoriščajo možnost opazovanja iz ptičje perspektive. Z dodatkom ustreznih senzorjev je namreč mogoče zaznavati in spremljati številne (očem nevidne) spremembe v okolju, odkrivati krivolovce, ki prežijo na ogrožene živalske vrste ipd. Nadaljnji razvoj bo šel v smeri oblikovanja modelov, posebej namenjenih nalogam, s katerimi se srečujejo biologi in naravovarstveniki. Poudarek bo na čim bolj preprosti uporabi in čim večji trdnosti ob kar najmanjši teži -- sploh kadar bodo raziskave potekale na odročnejših lokacijah, kamor transport opreme in materiala ni mogoč drugače kot na hrbtih.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 50 let zgoščenke
    Jan Černetič
    Samodejna vožnja avtomobila postaja resničnost
    Matija Križnar
    Zgodovina rudarstva na starih zemljevidih slovenskega ozemlja
    Damir Žniderič
    Leteči biologi in ekologi
    Jernej Horvat
    Kako bomo nakupovali v bližnji prihodnosti


    Aleksandar Gavrić
    Perkutana koronarna intervencija in žilne opornice
    Miha Jeršek
    Geolog Charles Darwin
    Bernarda Županek, Sabina Kramar, Maja Gutman
    Emonske stenske poslikave pod mikroskopom
    Tatjana Plevnik
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Monočala
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE maj 2015

    Leto izida2015
    PodročjaLetnik 2015

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array