Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri
    Knjižni sejem Ljubljana
    zit-10-2016-72

    Življenje in tehnika 10/16

    letnik LXVII, oktober 2016

    Redna cena: 4,20 €

    VESOLJSKI TELESKOPI PRIHODNOSTI
    Peter Zidar

    V skladu z vsestranskim napredkom astronomije, odkritji zunajosončnih planetov (eksoplanetov) in gradnjo vse večjih zemeljskih teleskopov poteka načrtovanje gradnje vse zmogljivejših vesoljskih teleskopov. Astronomi so doslej posneli le razmeroma velike planete daleč od matičnih zvezd, ni jim pa še uspelo narediti neposrednega posnetka zunajosončnega planeta, po velikosti podobnega Zemlji, ki bi bil na primerni oddaljenosti od matične zvezde in bi na njem lahko obstajalo življenje. V zadnjem času se pojavlja vse več načrtov za vesoljske teleskope, ki bi bili primerni za to zahtevno nalogo. Če bi s pomočjo takšnega teleskopa odkrili druge planete, na katerih uspeva življenje, bi se naša perspektiva pogleda na vesolje korenito spremenila, saj ne bi bili več edinstveni primer življenja v vesolju.


    SKANDINAVSKI MOSTOVI TISOČLETJA
    Igor Fabjan

    Danska je med drugim tudi dežela tisočerih otokov. Otoška lega je tej najmanjši skandinavski kraljevini v preteklosti resda omogočala lažjo obrambo pred osvajalci, zato pa se je v novejšem času ob razvoju železniškega in cestnega prometa vse težje povezovala z drugimi evropskimi državami. Nič čudnega torej, če so že pred poldrugim stoletjem začeli razmišljali o povezavi največjih otokov z mostovi, kar pa jim je uspelo uresničiti šele v tem tisočletju. Storebælt je doslej najobsežnejši gradbeni projekt v danski zgodovini in se uvršča tudi med največje arhitekturne strukture v obliki mostov in predorov na svetu. Pravzaprav gre za dva 6611 m dolga ločena mostova z najdaljšim lokom dolžine 110 m in višino (svetla površina za ladje) 18 m nad morsko gladino. Prvi je namenjen železniškemu (dvotirna proga) in drugi cestnemu prometu (štiripasovnica).


    KAKŠNA JE CENA VAŠE ZASEBNOSTI V DIGITALNI DOBI?
    Jernej Horvat

    Uporabniki se sicer zavedajo tveganj, vendar jih to ne prepriča, da ne bi uporabljali digitalnih storitev. Čeprav jih kar polovica meni, da je uporaba Facebooka in Whatsappa z vidika zaščite informacij tvegana, imata obe omenjeni storitvi kljub temu več kot milijardo rednih uporabnikov. Toda nepazljivost se ne nanaša samo na uporabo aplikacij. Kar 37 % vseh uporabnikov namreč redno uporablja brezžična omrežja, za katera je splošno znano, da nepridipravom ponujajo dobro priložnost za dostop do zasebnih podatkov v računalnikih ali pametnih napravah. Glede na to, da 88 % uporabnikov priznava, da v pametnih napravah in računalnikih shranjujejo zasebne in občutljive informacije, kot so na primer PIN-kode kreditnih kartic, je stanje še toliko resnejše. Vse več storitev -- to velja tudi za WhatsApp -- zato uvaja enkripcijo, storitvi Cyber Dust in Telegram pa sta tako ali tako nastali izključno z namenom zaščite zasebnosti uporabnikov pri komuniciranju prek pametnih naprav.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    Obletnice: 190 let ladijskega vijaka
    Jernej Horvat
    Kakšna je cena vaše zasebnosti v digitalni dobi?
    Igor Fabjan
    Skandinavski mostovi tisočletja          
    Peter Zidar
    Vesoljski teleskopi prihodnosti
    Bojan Beškovnik
    Pametne tovorne ladje    

    Jošt Razinger
    Vrnitev vesoljskih letal    
    Kristijan Skok
    … in v prah se povrneš
    Veronika Sorokin
    Monte d'Accoddi  
    Andrej Ivanuša
    ZNANSTVENA FANTASTIKA Danes ni torek      
    Sanimir Veljanovski
    Literatura        
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer
    Efemeride november 2016     

    Leto izida2016
    PodročjaRevija ŽIT

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array