Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri
    Življenje in tehnika 12/16

    Življenje in tehnika 12/16

    letnik LXVII, december 2016

    Redna cena: 4,20 €

    RAZISKOVANJE VESOLJA V PRIHODNJIH LETIH
    Ivan Ketiš

    Vtis, da razvoj na področju vesoljskih ladij s posadko miruje, je napačen, kajti Američani naj bi v naslednjih dveh letih izstrelili novi vesoljski kapsuli CST-100 Starliner in Dragon 2, Rusi pa v treh ali štirih letih novo plovilo te vrste, imenovano Federacija. Po zadnjih napovedih naj bi na začetku leta 2017 poletela raketa Falcon Heavy zasebnega podjetja SpaceX, ki bo s tem postala daleč najmočnejša nosilka v uporabi. Še leto pozneje naj bi v krožnico okoli Lune poletel ameriški Orion -- vesoljska ladja, ki bo nekoč ponesla ljudi proti Marsu. Izstrelili jo bodo z nosilno raketo SLS (angl. Space Launch System), kar bo prvi polet rakete velikanke v eni od različic, zmogljivejši od Saturna V, doslej najmočnejše rakete.


    KAJ RAZKRIVAJO BARVE
    Marja Jerič

    Barvo ustvarijo naši možgani, ki prejmejo informacijo iz sprejemnih celic v očeh, ko te zaznajo različne valovne dolžine svetlobe. Barva pa ni izključno lastnost snovi, temveč posledica medsebojnega vplivanja vpadle svetlobe in elektronske zgradbe snovi. Kako bomo snov videli, je odvisno od tega, kako vpadla svetloba in snov medsebojno reagirata. Snov se namreč na vpadlo svetlobo lahko odzove tako, da jo absorbira, sipa (lomi, odbije) ali preseva. Predmeti, ki jih vidimo kot črne, se segrevajo, saj absorbirajo večji del energije fotonov, pri belih pa je nasprotno. Frekvence tistih vidnih barv, ki jih snov absorbira, ne vidimo, temveč vidimo odbiti del svetlobe. Frekvence v območju vidnega spektra, ki se po interakciji s snovjo odbijejo, čutne celice v očeh zaznajo in informacije prenesejo v možgane, ti pa jih nato pretvorijo v barvno sliko. Kadar pa s predmeta pripotuje približno enakomerna mešanica frekvenc (oziroma valovnih dolžin) celotnega vidnega spektra, vidimo belo barvo.


    UPODABLJANJE VOLUMETRIČNIH PODATKOV
    Ciril Bohak, Žiga Lesar

    Radovednost človeka že od nekdaj žene k odkrivanju delovanja stvari in s tem k odkrivanju, kako in iz česa so sestavljene. Sam pogled v notranjost objektov -- če ti niso prozorni ali vsaj prosojni --, s človeškim očesom ni mogoč. Seveda pa si lahko pri tem pomagamo s tehniko.
    Enega izmed prvih uspešnih poskusov vpogleda v notranjost človeškega telesa -- brez uporabe rezil ali drugih destruktivnih tehnik -- je že leta 1895 izvedel nemški inženir in fizik Wilhelm Röntgen. Ko je roko svoje žene presvetlil z žarki X, je dobil dvodimenzionalno fotografijo, na kateri so se najizraziteje prepoznali obrisi kosti. Rezultat tako niso bili volumetrično predstavljeni podatki, ampak njihova projekcija na ravnino -- fotografija. S tem se je začel razcvet izumljanja nedestruktivnih tehnik, namenjenih zajemu podatkov o notranji sestavi objektov, ki pa niso več omejeni zgolj na dve dimenziji, ampak lahko z določenimi tehnikami zajemajo tudi tretjo dimenzijo in v redkih primerih celo časovno komponento.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    Obletnice: 60 let krila s spremenljivo geometrijo
    Peter Zidar
    Brezžične telekomunikacije prihodnosti
    Ivan Ketiš
    Raziskovanje vesolja v prihodnjih letih
    Vital Sever
    Moč navade
    Igor Fabjan
    Dežela kock Lego

    Martina Peljhan, Miha Jeršek
    Dediščina idrijskega živega srebra
    Ciril Bohak, Žiga Lesar
    Upodabljanje volumetričnih podatkov
    Marja Jerič
    Kaj razkrivajo barve
    Andrej Ivanuša
    ZNANSTVENA FANTASTIKA -- Oblačni mož
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer
    Efemeride -- januar 2017            

    Leto izida2016
    PodročjaLetnik 2016, Revija ŽIT

    Sorodne knjige

    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array