Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri
    Knjižni sejem Ljubljana
    Življenje in tehnika 01/17

    Življenje in tehnika 01/17

    letnik LXVIII, januar 2017

    Redna cena: 4,20 €

    ROBOTI PRIHAJAJO
    Peter Zidar

    Smo se končno znašli na pragu dobe splošno uporabnih robotov? Ameriško podjetje Boston Dynamics, ki se ukvarja z razvojem avtonomnih robotov, je v zadnjem času predstavilo nekaj zelo obetavnih modelov, ki se s pomočjo robotskih nog lahko gibljejo po zelo zahtevnem terenu in se dinamično prilagajajo svojemu okolju. Roboti tega podjetja se zgledujejo po biološkem ustroju ljudi in živali ter ob tem posnemajo njihov način gibanja, pri katerem je ena najpomembnejših komponent vzdrževanje ravnotežja v nepredvidljivem okolju. Njihovi roboti tako neverjetno spominjajo na človeka ali žival, da v gledalcih na trenutke vzbujajo neprijetne občutke, ko jih izpostavijo različnim izzivom, jih brcajo in jim izmikajo paket, ki bi ga morali dvigniti. Ob opazovanju njihovih sposobnosti se ne moremo izogniti občutku, da ni več daleč čas, ko nas bodo lahko te naprave popolnoma nadomestile pri vsakodnevnih fizičnih opravilih.


    JEDRSKE SKRIVALNICE
    Damir Žniderič

    Vse od eksplozije prve atomske bombe nad Hirošimo, 6. avgusta 1945, so si vojske in politični režimi, zlasti še totalitarnejši, prizadevali za posest vsaj ene od oblik jedrskega orožja, ki naj bi tehtnico moči -- tako na lokalni kot globalni ravni -- prevesilo na njihovo stran. Čeprav je hladna vojna že davno minila, imajo svetovne velesile v svojih arzenalih še vedno jedrsko orožje, ki ga je dovolj za večkratno uničenje celotnega planeta. Do leta 1964, ko se je tej skupini pridružila še Kitajska, je bila uničevalna moč atoma le v rokah ZDA in takratne Sovjetske zveze, ki sta razvijali vedno bolj sofisticirana jedrska orožja. Na srečo -- z izjemo poskusnih eksplozij -- ni prišlo do njihove uporabe, čeprav je bil svet kar nekajkrat na robu tretje svetovne vojne. Toliko uničevalne moči je navsezadnje narekovalo premišljeno ravnanje z njo.


    MUZEJSKI DEPOJI
    Zakladnica geološke dediščine Slovenije
    Miha Jeršek

    Državni muzejski depo, ki hrani predmete iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije, je del depoja ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je edini državni muzej, katerega poslanstvo je tesno povezano z naravo -- zakladnico geološke dediščine in biološko pestrostjo. Njegova ustanovitev v obliki Deželnega muzeja sega v leto 1821. In prav naravoslovne zbirke so bile ustanovne zbirke tega sploh prvega muzeja na Slovenskem.
    Muzejski depoji so duša vsakega muzeja. So velike ali majhne banke z neprecenljivim gradivom. Vedno bodo nekoliko odmaknjeni od obiskovalcev, saj je njihov namen predvsem ohranjati materialne dokaze. Te potrebujejo tako znanost kot kultura -- in s tem narod. So del identitete nekega naroda na nekem območju, kjer ta živi, ustvarja, se razvija. Prav zato so nacionalnega pomena. Če so bili depoji v preteklosti res del zapuščenih delov stavb, polni prahu in nabranega materiala, so danes zaradi jasne zbiralne politike, obdelanosti gradiva in odnosa do narave postali bolj kot ne urejeni prostori za hranjenje in proučevanje predmetov iz narave.

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    Obletnice: 140 let signalne pištole
    Peter Zidar
    Roboti prihajajo
    Stanislav Južnič, Vital Sever
    Osmina slovenske Nobelove nagrade
    Jošt Razinger
    Kaj se skriva za zmago programa AlphaGo
    Miha Jeršek
    Muzejski depoji -- Zakladnica geološke dediščine Slovenije

    Damir Žniderič
    Jedrske skrivalnice
    Neža Slevec Peternel
    Uporaba konoplje v medicinske namene
    Ivan Vogrič
    Valentin Matija Živic
    Projektant primorskih železnic

    Špela Može Bornšek
    Antocianini -- od hrane do presnove
    Manca Pavlič
    Literatura
    Darka Lampič
    ZNANSTVENA FANTASTIKA -- Okno v svet
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer
    Efemeride -- februar 2017          

     

    Leto izida2017
    PodročjaLetnik 2017, Revija ŽIT
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array