Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Življenje in tehnika 2/19

    Življenje in tehnika 02/19

    letnik LXX, februar 2019

    Redna cena: 4,20 €

    OSKRBA Z GORIVOM V ZRAKU

    Miha Šlebir

    Ideja o tem, da bi bilo tako dolet kot trajanje poleta mogoče podaljšati, če bi porabljena sredstva (zlasti gorivo) za pogon letečega stroja dopolnjevali kar v zraku, je bržkone stara toliko kot letalstvo samo. S prvimi poskusi so začeli sredi 20. let prejšnjega stoletja, nadaljnji razvoj pa je nato privedel do štirih glavnih rešitev za oskrbo z gorivom v zraku, pri čemer sta sistema teleskopske cevi in košare ostala v uporabi vse do današnjih dni. Temeljni princip delovanja ostaja nespremenjen, so pa tehnične izboljšave omogočile varnejšo in zanesljivejšo oskrbo z gorivom, večje pretoke goriva in manjšo obremenitev posadk. Po najnovejših podatkih imajo letalske sile na svetu v uporabi skupaj 719 letečih tankerjev, pri čemer pa niso upoštevana letala, ki se v leteče tankerje lahko spremenijo ob uporabi zunanjih obesnikov.

     

    Vrnitev na Luno

    Peter Zidar, Jošt Razinger

    Raziskovanje nam najbližjega nebesnega telesa lahko kmalu dobi nov zagon, saj se načrtuje posebno mobilno omrežje, ki bo zagotavljalo ustrezne telekomunikacije z napravami na Luni. Konec leta 2017 je evropska vesoljska agencija ESA objavila namero o postavitvi prve stalne naselbine na Luni, ki naj bi bila predvsem stičišče prizadevanj različnih držav, ki si želijo raziskovati njeno površje. Tamkajšnje dejavnosti bi lahko obsegale gradnjo, rudarjenje, znanstvene raziskave, vesoljski turizem in preskušanja vesoljskih robotov. Naselbina na Luni bi pomenila pomemben korak k njenemu neprekinjenemu raziskovanju ter poznejši kolonizaciji Lune in Marsa. Omeniti je treba tudi program Lunar Orbiter Platform, ki naj bi bil logično nadaljevanje projekta Mednarodne vesoljske postaje z načrtovano vrnitvijo na Luno najpozneje leta 2020 in s končnim ciljem poleta na Mars s človeško posadko.

     

    SLEPI POTNIKI BALASTNIH VOD -- GROŽNJA OKOLJU

    Vesna Flander Putrle

    Čezoceanske plovbe omogočajo globalne povezave ter obenem prenos škodljivih patogenih in drugih organizmov (angl. Harmful Aquatic Organisms and Pathogens -- HAOP). Pri tem so glavna pot vnosa tujerodnih vrst v okolje balastne vode, usedline v ladijskih rezervoarjih in obrast ladijskega trupa. Če po tej poti vnesenim organizmom oziroma tujerodnim vrstam novo okolje ustreza, lahko v njem preživijo in se razmnožujejo, saj velikokrat nimajo naravnih sovražnikov, ter lahko postanejo invazivni. Poleg škode v okolju, v katero so se naselili, lahko posredno povzročajo veliko gospodarsko škodo. V primeru prenosa HAOP so posledice škodljivi vplivi na zdravje ljudi. Znani so tudi primeri pojava kolere in celo smrtne žrtve zaradi zastrupitev s školjkami. Ocenjena gospodarska škoda je več milijard evrov (predvsem na področju ribolova in marikulture). 

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Miha Jeršek
    Obletnice: 160 let razumevanja evolucije življenja
    Erik Margan
    Mirno Sonce in prihajajoča ohladitev
    Miha Šlebir
    Oskrba z gorivom v zraku (1. del)
    Peter Zidar, Jošt Razinger
    Vrnitev na Luno     
    Vesna Flander Putrle
    Slepi potniki balastnih vod -- grožnja okolju

    Simon Peter Vavpotič
    Zlonamerna vgrajena programska prema                         
    Matjaž Križnar
    Poslednje želve velikanke                                                      
    Darka Lampič
    ZNANSTVENA FANTASTIKA Tujec
    Manca Pavlič
    Literatura
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer
    Efemeride: marec 2019

     

    Leto izida2019
    PodročjaRevija ŽIT
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array