Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Življenje in tehnika 05/18

    Življenje in tehnika 05/18

    letnik LXVIII, maj 2018

    Redna cena: 4,20 €

    VZPON NAVIDEZNE RESNIČNOSTI

    Ciril Bohak

    Da se pojem 'navidezna resničnost' vse pogosteje pojavlja v vsakodnevnih pogovorih, je vsekakor zaslužen pospešen razvoj novih naprav za njeno doživljanje. Zgolj očala (oz. čelada) za zares globoko doživetje navidezne resničnosti namreč že dolgo ne zadoščajo več, zato proizvajalci preskušajo nove dodatne naprave. Vse skupaj se začne pri kontrolerjih, ki jih uporabnik drži v rokah in z njimi interaktira v navideznem svetu. Naslednji korak so sistemi za boljše sledenje položaja in poze uporabnika, kar omogoča izboljšano interaktiranje z objekti (npr. brcanje žoge in boljši prikaz poze soigralcev). Zelo prisotna je tudi želja po neomejenem gibanju, za kar različna podjetja in ustanove razvijajo t. i. hojice za odrasle. Ne nazadnje želijo uporabniku podati tudi povratno informacijo v obliki občutkov (dotiki, udarci) in morebiti celo v obliki vonja.

     

    TELEKOMUNIKACIJA Z GLOBOKIM VESOLJEM

    Peter Zidar

    Vesoljske telekomunikacije ne bi bile mogoče brez velikih radijskih anten, ki so usmerjene v okoliški vesoljski prostor. Ker je Zemlja okrogla in se vrti okoli svoje osi, je treba za neprekinjeno spremljanje vesoljskih odprav zgraditi antene na zadostnem številu lokacij, da je k izbranemu vesoljskemu plovilu v vsakem trenutku usmerjena vsaj ena antena. NASA je v sodelovanju s prijateljskimi državami zgradila tri radijske postaje, namenjene komunikaciji z globokim vesoljem, ki tvorijo radijsko omrežje DSN (angl. Deep Space Network). Postavljene so v bližini Madrida (Španija), Canberre (Avstralija) in Goldstona (ZDA), saj morajo na zemeljski obli med seboj tvoriti kote približno 120º. Podobna omrežja so zgradile tudi vesoljske agencije drugih držav, ki pošiljajo odprave v vesolje, na primer Rusije, Kitajske in EU, pri čemer si pomagajo še z antenami na ladjah.

     

    PODLUBNIKI - MINIATURNI UNIČEVALCI DREVES

    Mateja Kišek

    Kjer koli v Sloveniji lahko med sprehodom po gozdu brez težav naletimo na smreko, ki ji odpada lubje. Pod drevesom je preproga rjasto rjavih iglic, pomešana z opečnato rjavim prahom. Krošnja je redka in nič kaj ne kaže na to, da bo to drevo naslednjo pomlad še pognalo svetlo zelene vršičke. Povsem očitno je podleglo vojski majhnih, komaj vidnih vojakov, ki so nekaj tednov neumorno vrtali pod njegovo skorjo. Tam so se parili in samičke so izlegle jajčeca, iz katerih so se razvile ličinke, ki so naredile številne rove. Ko so ličinke postale bube, ni bil več daleč trenutek, ko so izvrtale luknjice in si utrle pot na svobodo -- na nič hudega sluteče sosednje smreke.

    Zaradi napadenosti s podlubniki je bilo v preteklih treh letih v Sloveniji interventno posekanih skoraj šest milijonov m3 dreves. (Za primerjavo: celotni letni posek lesa pri nas je približno 3,9 milijona m3.)

     

     

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    OBLETNICE: 100 let protimaterialne puške
    Ciril Bohak
    Vzpon navidezne resničnosti
    Simon Peter Vavpotič
    Kako shraniti človeški glas
    Jošt Razinger
    Okoli sveta brez kapljice goriva
    Peter Zidar
    Telekomunikacija z globokim vesoljem

    Marlenka Žolnir Petrič
    Najdaljši evropski viseči mostovi za pešce
    Mateja Kišek
    Podlubniki -- miniaturni uničevalci dreves
    Martin Lipovšek
    Premagati zmaja staranja
    Nick Bostrom
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Pravljica o tiranskem zmaju
    Manca Pavlič           
    LITERATURA
    Aram Karalič
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE : junij 2018   

    Leto izida2018
    PodročjaRevija ŽIT
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array