Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri
    Knjižni sejem Ljubljana
    Življenje in tehnika 02/17

    Življenje in tehnika 06/17

    letnik LXVIII, junij 2017

    Redna cena: 4,20 €

    Lov na deveti planet

    Jošt Razinger

    Astronomi so skoraj prepričani, da poleg osmih znanih planetov nekje daleč na obrobju našega Osončja obstaja še deveti planet -- plinski orjak, podoben Uranu ali Neptunu. Lova za njim se lotevajo vedno nove raziskovalne skupine astronomov, a zmagovalec bo verjetno samo eden. Poznavalci razmer menijo, da se bo iskanje devetega planeta nadaljevalo do leta 2018, ko bodo do konca izkoristili vse zmogljivosti obstoječih teleskopov. Če ga do takrat ne bodo našli, to pomeni, da P9 sije še slabotneje, kot so menili doslej. Počakati bo treba do leta 2019, ko bo v Čilu začel delovati Large Synoptic Survey Telescope. Pred njegovo širokokotno optiko in kamero s 3,2 milijarde slikovnih točk, desetmilijonkrat občutljivejšo od človeškega očesa, se planetu gotovo ne bo uspelo skriti.

    In če ga niti takrat ne bodo odkrili? Potem … ga pač ni. Sprijazniti se bo treba s tem, da so vsi lovili samo prikazen in da se število planetov v našem Osončju konča pri številki osem.

     

     

    Krionika – Bo nesmrtnost kdaj postala resničnost?

    Martin Lipovšek

    Krionika je eksperimentalni postopek, pri katerem osebe, ki si to želijo, po njihovi klinični smrti zamrznejo na temperaturo tekočega dušika (--196 ºC). Doslej so krionično prezervirali že več kot 300 oseb, na čakalnem seznamu pa je še več kot 2500 tistih, ki verjamejo, da bo krionika delovala. Za takšno upanje imajo več razlogov. Najprej je tu nanotehnologija, ki se bo v prihodnosti tako ali tako razvijala. Še zlasti pa se bo zaradi vpliva gibanja, ki si želi preseči človeško staranje in umrljivost, razvijala medicinska nanotehnologija. Z njeno pomočjo bo mogoče odpraviti celične poškodbe, nastale ob smrti (v skladu z zakonom mora biti oseba klinično mrtva, preden se krionični postopek sploh lahko začne), ter ozdraviti druge poškodbe, predvsem posledice hude strupenosti današnjih krioprotektantov. Krionične organizacije namreč kri svojih strank pred zamrzovanjem nadomestijo s krioprotektantom. Krionicisti si predstavljajo, da bodo roboti v velikosti celic prek žil vstopili v zamrznjene možgane in individualno popravili vsak nevron.

    To se sliši kot znanstvena fantastika, a nekateri temu vendarle verjamejo.

     

     

    KINETIČNE SKULPTURE

    Igor Fabjan

    Kinetična umetnost je vrsta umetniškega izražanja, pri katerem je gibanje pomembna sestavina umetniškega dela. Gre za nekakšno 'utelešenje' optične umetnosti (angl. op art), povezano z naključnim gibanjem, ki pa je lahko povzročeno na primer s pomočjo elektrike ali mehanike oziroma z uporabo naravnih virov, kot so voda, svetloba, zvok in veter. S povezovanjem umetnosti in tehnologije se ukvarja vedno več različnih umetnikov. Njihovo delo ima tudi ekološki pridih, saj so skulpture pogosto narejene iz recikliranih gradiv, za svoje gibanje pa izkoriščajo naravne vire -- najpogosteje veter, ki je nujno potreben za delovanje nekaterih najbolj atraktivnih kinetičnih skulptur.  

    Izraz 'kinetična umetnost' se je začel v Evropi pogosteje uporabljati sredi prejšnjega stoletja (gr. kinesis = gibanje). Leta 1955 so bila zbrana dela kinetične umetnosti prvič predstavljena na pariški razstavi Le Mouvement (Gibanje) v Galeriji Denise René. Eden prvih, ki je iz različnih materialov -- najpogosteje kovin -- začel izdelovati premikajoče se skulpture oziroma t. i. mobile, je bil Američan Alexsander Calder (1898--1976). Posamezne dele je obesil na vrvice in palice, da so bili v ravnovesju in so sestavljali nekakšno trirazsežno sliko, že najmanjši dotik pa je povzročil njihovo premikanje in spremembo videza celote. Podobni mobili se še danes uporabljajo kot okras prostorov.

     

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Damir Žniderič
    Obletnice: 130 let gramofona
    Vital Sever
    Prepričljivi prevaranti 
    Jošt Razinger
    Lov na deveti planet 
    Rafael Mihalič, Mišo Alkalaj
    Energija za človeštvo
    Današnja energetska realnost

    Martin Lipovšek
    Krionika

    Matija Majhen
    Gradnja londonskega kanalizacijskega omrežja
    Igor Fabjan
    Kinetične strukture         
    Lidija Kocbek, Mateja Zemljič
    Dvofotonska laserska skenerska mikroskopija            
    Miha Jeršek
    Literatura                          
    Darka Lampič
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Oblast                              
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer
    Efemeride julij 2017          

    Leto izida2017
    PodročjaRevija ŽIT
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array