Od bakra do železa

Metalurgija, ki je bila rojena iz »umetnosti ognja« in razvita za izdelovanje keramike, je ljudem omogočila, da so temeljito spremenili orodja, in je narekovala novo organizacijo družbe.

Krater iz Vixa, sijajna grška vaza iz brona (I 1,64 m in 208 kg), je bila ulita na način odtekanja voska.

Baker po želji

Prvi kovinski predmeti so leta 3000 pr. n. št. nastali iz »naravnega« bakra, ki se v takšnem stanju nahaja v naravi, in so ga na začetku hladno kovali. Žal je naravni baker zelo redek. Na srečo so navadno keramiko okraševali s prahom iz (zelenega) malahita ali (modrega) azurita. Ko so jo pri visoki temperaturi postavili v peč, se je okras ločil od bakra. Ljudje so to opazili in tako razumeli, da zadostuje, če malahit ali azurit segrejejo in na tak način dobijo poljubno količino bakra.

Odkritje brona

Z segrevanjem mešanih rudnin so ljudje za pridobitev tega, kar so imeli za baker, po naključju izdelali trše in na vročini bolj tekoče zlitine, ki jih je bilo zato lažje vlivati kot baker: tak je bil na primer bron, zlitina bakra in kositra. Predmete so vlivali v modele in izdelovali bodala, sekire, ščite, nakit. Prvi modeli so bili keramični, pozneje pa so se pojavili kovinski. Končno so izumili vlivanje z odtekanjem voska, ki je bilo primerno tudi za vlivanje drugih kovin, na primer zlata.

Izdelovanje bronaste sekire

Izdelava kalupa

Ulivanje brona

Jemanje iz kalupa

Brušenje

Ulivanje z odtekanjem voska

Da bi lahko na bronastih predmetih izdelali prefinjeno okrasje, so uporabili tehniko z odtekanjem voska.

 
Umetnik v glini osnuje obliko: to je jedro.

Po sušenju jedro pokrije s plastjo čebeljega voska. Tako tudi vse podrobnosti končnega izdelka oblikuje v vosku. Za boljšo vezavo posameznih plasti v vosek zapiči drobne kovinske klinčke, ki štrlijo iz njega.

Model ovije z glino, ki je dovolj mehka, da naredi veren odtis. Med plastjo voska in zunanjostjo naredi kanale. Zmerno gretje stopi vosek, ki po kanalih odteče.

Skozi iste pretoke nalije zlitino spojine, ki nadomesti vosek.

Nastop železa

Kovač z udarci po razgreti kovini na nakovalu oblikuje meč.

Čeprav je železo na Zemlji zelo pogosto, so ga ljudje začeli uporabljati pozno: naravno železo je zelo redko in se na površini kaže v rumeno-rdeči barvi, torej je slabo vidno. Poleg tega je pridobivanje železa iz rudnine zelo težko, saj se topi šele pri visoki temperaturi (1536 °C). Najstarejši predmeti, ki so jih našli v zahodni Evropi, izvirajo iz leta 800 pr. n. št. Predmetov iz železa niso vlivali, temveč so jih oblikovali s kovanjem (oblikovanje razgrete kovine).

 
Bronasto bodalo

Zanimivosti:

ŽELEZARSTVO

Beseda železarstvo ali siderurgija, ki označuje obdelovanje železa, prihaja iz grške besede sideros (zvezda) in ergon (delo). Nanaša se na začetke oziroma na obdelavo meteoritskega železa, ki je padlo iz vesolja.

MOLČEČNOST

V 6. stol. pr. n. št. je v Lidiji, helenizirani pokrajini zahodne Turčije, vladal Krez. Najtežji kovanci denarja, ki so bili v uporabi v tej deželi, so tehtali 11 gramov, najlažji pa 100-krat manj! Da ne bi založili teh izjemno lahkih kovancev s podobo vola, so jih polagali na jezik, kar je preprečilo klepetanje.

GOSPODARJI OGNJA

Keramiko so izdelovali in uporabljali v vsaki družini, medtem ko je bilo za kovino potrebno delo specialistov, ki so znali rudnino segreti do visoke temperature, nato pa vliti in skovati izdelke. Ti kovači so obvladali ogenj in bili vešči oblikovanja snovi. Ljudje so se jih bali in jih spoštovali, njihova sposobnost pa jim je dajala pridih božanskega.

Članek iz knjige Zgodovina znanosti in tehnike