|
MARJAN KLENOVŠEK
Uvod
Ljudje so od nekdaj izdelovali pomanjšane
statične modele zanimivih zgradb in drugih predmetov, pa tudi ljudi in živali.
Tem modelom pravimo makete. Snovi, iz katerih so makete izdelovali, so
bile v različnih časovnih obdobjih seveda različne. Prve makete so bile
najbrž izdelane iz gline, kosti, kamna, lesa in drugih naravnih snovi.
Danes je večina maket izdelanih iz polistirena in drugih umetnih snovi, včasih
pa je bilo zelo priljubljeno izdelovanje maket iz papirja. Prve papirnate
makete so bile nabožne, npr. jaslice, in so jih izdelovali povsem ročno.
Razvoj tiska pa je prinesel tudi prve tiskane predloge za izrezovanje in
izdelavo maket. Ena prvih tiskarn, ki je tiskala predloge za makete, je
bila tiskarna “JF Schreiber” iz Esslingena v Nemčiji, ki jih je
tiskala že leta 1831 in to dela še danes!
Makete iz papirja seveda težko primerjamo
z maketami iz umetnih snovi, kljub temu pa ima njihova izdelava
svojevrsten čar in celo nekaj prednosti. Ker je papir poceni, omogoča
izdelavo razmeroma velikih maket ob majhnih stroških, osnovno orodje za
izdelavo imamo vsi doma, z nekaj spretnosti papirnate makete zlahka
dopolnjujemo, pa tudi barvanje je preprosto.
Ko je že vse kazalo, da bodo makete iz
papirja zatonile v pozabo, pa so se pojavili osebni računalniki in
razmeroma poceni tiskalniki, ki so omogočali računalniško pripravo in
tiskanje papirnatih predlog za makete kar doma. Piko na i je dodal še
internet in danes lahko iz svetovnega spleta “snamemo” celo kopico
brezplačnih predlog, še veliko več pa jih lahko naročimo. Najdemo
lahko predloge za makete gradov, hiš, avtomobilov, letal, ladij,
motociklov, raket in še bi lahko našteval. Nekatere predloge so že
obarvane, nekatere pa imajo le narisane linije, pobarvamo pa jih sami.
Najpogostejši formati slikovnih predlog so jpg, gif in pdf. Za ogled in
tiskanje prvih lahko izberemo kar enega od brskalnikov, npr. Internet
Explorer ali Netscape Navigator, boljše rezultate pa seveda dobimo z
uporabo programov za obdelavo slik, npr. s programom Paint Shop Pro ali
Photo Shop. Za ogled in tiskanje datotek formata pdf moramo uporabiti
Adobe Acrobat Reader, ki je brezplačen in si ga lahko naložimo s spleta,
pogosto pa ga najdemo tudi na zgoščenkah, priloženih računalniškim
revijam.
Makete iz papirja izdelujemo iz že
natisnjenih predlog, ki jih naročimo po pošti ali po internetu,
digitalno zapisane predloge pa lahko z barvnim tiskalnikom natisnemo sami.
V navodilih za izdelavo poiščemo podatek, kolikšna gostota tiska je
najustreznejša in tiskalnik nastavimo nanjo. Običajno je gostota od 150
do 300 dpi, kar omogoča zadosti kakovostno in dokaj hitro tiskanje.
Predloge navadno tiskamo na liste formata A4, vendar moramo uporabiti
nekoliko debelejši papir gostote 135 do 180 g/m2. Papir ne sme
biti pregladek, ker ga bomo sicer težko lepili. Nosilni deli maket so
pogosto izrezani iz kartona. Izdelamo jih tako, da predlogo natisnemo na
pisarniški papir gostote 80 g/m2, nato jo prilepimo na karton
in dele izrežemo.
 Za izdelavo maket potrebujemo preprosto
orodje in lepila. Za rezanje papirja bomo rabili škarje
ali modelarski nož in kovinsko ravnilo. Za lepše pregibanje papirja nam
bosta v pomoč okrogla lesena paličica premera približno 5 mm in jeklena
žica premera 2 do 3 mm. Ravne robove bomo krivili ob robu plastičnega
ali kovinskega ravnila, za prepogibanje najmanjših delov pa bomo
uporabili pinceto. Dele makete lepimo s kakovostnim lepilom za papir, npr.
z lepilom UHU alleskleber, včasih pa uporabimo tudi cianoakrilatno
lepilo, ki papir ne samo zlepi ampak tudi utrdi. Opozorim naj, da
modelarska lepila, kot je npr. UHU hart, za lepljenje papirja niso
primerna, ker se pri sušenju preveč skrčijo in papir deformirajo. Za
lepljenje papirnatih predlog na karton uporabljamo t. i. kontaktna lepila,
kot sta npr. Neostik SK 121 in Henkel moment.
Izdelava papirnatih maket je lahko prijetna
(in poceni) popestritev tehničnega pouka v nižjih razredih osnovnih šol,
ki učencem nudi obilo užitka ob delu, hkrati pa razvija njihove ročne
spretnosti. Primerna je tudi za mlade modelarje začetnike, ki se pri
modelarskih krožkih prvič srečujejo s škarjami, modelarskim nožem in
lepili.
Cessna 172 je eno najbolj razširjenih štirisedežnih
lahkih letal na svetu. To visokokrilno letalo je prvič vzletelo leta 1955
in kljub temu, da ga ne izdelujejo več, ostaja še vedno zelo
priljubljeno za šolanje pilotov in krajša potovanja. Vzroki tolikšne
uspešnosti cessne 172 in njene naslednice cessne 182 so dobre letalne
lastnosti, močna in zdržljiva zgradba, preprosto in razmeroma ceneno
vzdrževanje, prostorna in udobna kabina, velika nosilnost, pa tudi
razumna cena. Večino od 35.773 cessen 172 so izdelali v Wichiti v Kansasu
v ZDA, nekaj pa tudi v Franciji, kjer jih je po licenci izdelovalo
podjetje Reims Aviation. Letalom serije 172 je sledilo še skoraj 20.000
različnih izvedb serije 182 in prav ti dve letali tvorita hrbtenico današnjega
lahkega letalstva po svetu. Nekaj jih leti tudi v slovenskih aeroklubih
ali pa so last zasebnikov in podjetij. Pri nas jih uporabljajo predvsem za
panoramske polete in treninge pilotov.
Tehnične lastnosti letala:
- dolžina 8077 mm,
- razpon kril 11 023 mm,
- višina 2718 mm,
- masa praznega letala 573 kg,
- največja vzletna masa 1043 kg,
- največja hitrost 220 km/h,
- dolet 950 km,
- največja višina leta 5486 m,
- motor Continental O-300,
- moč motorja 145 KM,
|
