Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Življenje in tehnika 10/20

    Življenje in tehnika 10/20

    letnik LXXI, oktober 2020

    Redna cena: 4,20 €

     

    NEMO-HD - mikrosatelit za interaktivno daljinsko opazovanje Zemlje
    Tomaž Rodić, Hubert Fröhlich

    Po več kot enoletnem prelaganju datuma izstrelitve je satelit NEMO-HD končno dočakal svoj trenutek, ko so odpravili tehnične težave po nesreči rakete vega, popustili ukrepi proti pandemiji in se je vreme umirilo do te mere, da je 2. septembra lahko poletel v vesolje.

    Mikrosatelit mase zgolj 65 kg nosi tovor dveh kamer, ki delujeta v več spektrih; večja ima ločljivost 2,5 m in vidno polje širine 10 km, manjša pa ločljivost 40 m in z občutno širšim vidnim poljem 70 km. Razen večspektralnih fotografij lahko obe kameri snemata tudi video posnetke ločljivosti 1920 x 1080 točk s 25 slikami na sekundo. Kadar je v dosegu zemeljske postaje, NEMO-HD te posnetke tudi neposredno prenaša na Zemljo. Satelit je namenjen tehnološkemu prikazu sposobnosti opravljanja številnih nalog v kmetijstvu, gozdarstvu, ekologiji, urbanizmu in pomorskem prometu. Z njegovo pomočjo bo mogoče pridobivati tudi podatke za nadzor nad z vodo povezanimi naravnimi viri, hrano in energijo ter ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. …

    Zgodovinski razvoj mehanizirane gradnje predorov
    Blaž Janc

    Gradnja železnic med industrializacijo na začetku 19. stoletja je vzpodbudila hiter razvoj gradnje predorov. Skozi kamnine so se tedaj prebijali z razstrelivom, ki pa ga je bilo treba namestiti globoko v skale. Prvi korak k mehanizirani gradnji predorov je bil tako razvoj udarnih kladiv za vrtanje minskih vrtin, čeprav so tu že poskušali mehanizirati tudi celoten izkop.

    Začetki razvoja predorskih vrtalnih strojev segajo v sredino 19. stoletja. S prvimi tovrstnimi stroji izkop celotnega profila ni bil mogoč, saj so bili zasnovani le kot pripomoček že uveljavljenim metodam izkopavanja. Sčasoma pa so pričeli razvijati stroje, namenjene izkopu celotnega profila. Ti so bili sprva, predvsem zaradi hitre obrabe gradiv, večinoma neuspešni, a preboj po stoletju razvoja je vendarle odprl pot sodobni mehanizirani gradnji predorov.

    Belgijski inženir Michel-Henri-Joseph Maus (1808--1893) je leta 1846 zasnoval in izdelal stroj za gradnjo železniškega predora Fréjus pod alpskim gorskim masivom Mont Cenis med Francijo in Italijo. Opremljen z več kot 100 pnevmatskimi udarnimi kladivi za vrtanje v kamnino, nameščenimi na sprednjem delu, je ta stroj velikosti lokomotive dve leti deloval v ...

    Vodik – avtomobilsko gorivo prihodnosti?
    Vinko Kernc

    O vodiku, najmanjšem in najlažjem elementu, je že okoli leta 1520 pisal švicarski učenjak Paracelsus, ko je med poskusi topljenja kovin v žvepleni kislini zabeležil prisotnost neznanega plina. Pol tisočletja pozneje postaja vodik, pod vplivom okoljske ozaveščenosti, mogoči vir energije za cestna vozila.

    Dobrih sto let po Paracelsusovi omembi je vodik opisal Nizozemec Johann Baptista van Helmont. Leta 1670 naj bi ga slavni Robert Boyle, Irec (delno) britanskega porekla, prvi tudi proizvedel. Henry Cavendish je 1766. leta pisal o vodiku kot o vnetljivem zraku in ugotovil, da pri njegovem gorenju nastaja voda. Številni mu zato pripisujejo odkritje tega kemijskega elementa. Sedemnajst let pozneje ga je francoski kemik Antoine Lavoisier poimenoval hydrogen ali po slovensko vodotvoren.

    Prvi za silo delujoči motor z notranjim zgorevanjem na vodik je že leta 1807 izdelal in patentiral Francois Isaac de Rivaz, dobrega pol stoletja pozneje ...

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Peter Zidar
    OBLETNICE: 45 let od prvih posnetkov s površja drugega planete
    Tomaž Rodić, Hubert Fröhlich
    NEMO-HD - mikrosatelit za interaktivno daljinsko opazovanje Zemlje
    Igor Fabjan
    Most rekorder na reki Tari
    Blaž Janc
    Zgodovinski razvoj mehanizirane gradnje predorov
    Matija Križnar
    Prvi zbiralci in raziskovalci kranjskih okamnin

    Peter Zidar
    Starlink
    Vital Sever
    In vsi so se krohotali …
    Franc Perko
    Spravilo lesa
    Vinko Kernc
    Vodik - avtomobilsko gorivo prihodnosti?
    Bogomir Remškar
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Leto vrane
    Aram Karalić
    SPLETARNA
    Urška Pajer
    EFEMERIDE: november 2020

    Leto izida2020
    PodročjaLetnik 2020, Revija ŽIT
    Array