Življenje in tehnika 10/11

letnik LXII, oktober 2011

KONTEJNERSKE LADJE PRIHODNOSTI

Bojan Beškovnik

Kontejnerske ladje se že dolgo ne razvijajo ločeno in samo v smeri večjih nosilnosti, temveč tudi skladno s sedanjo in prihodnjo pristaniško infrastrukturo, potrebami in zahtevami kopenskega transporta ter celotne proizvodne industrije. V prihodnosti lahko pričakujemo uporabo še večjih in zmogljivejših kontejnerskih ladij, ki bodo omogočale bolj gospodaren transport, obenem pa bodo tudi manj onesnaževale okolje. Do leta 2014 je mogoče pričakovati kar 29-% rast svetovne flote kontejnerskih ladij. Najbolj se bodo povečevale prav ladje z nosilnostjo nad 10.000 TEU, katerih skupna zmogljivost naj bi se več kot potrojila.

JEDRSKO TOPNIŠTVO

Damir Žniderič

Še nikoli prej ni bila prihodnost človeške rase tako ogrožena kot prav v 20. stoletju, ko je človeštvo odkrilo najbolj učinkovit način samouničenja -- jedrsko orožje, katerega uporaba oz. grožnja vnovične uporabe je spremenila podobo sveta. Ustvarjalnost, če jo lahko tako imenujemo, ki se je porajala ob tem, je imela za posledico namestitev tovrstnega orožja vsepovsod -- tudi v topovske granate. Skoraj z gotovostjo je mogoče trditi, da vsaj v bližnji prihodnosti nobena jedrska sila ne bo začela razvijati jedrskega streliva za konvencionalno topništvo, ker razmere na današnjih bojiščih in svetovna javnost niso preveč naklonjeni uporabi tovrstnega orožja, saj so preveč uničevalna na območjih s civilnim prebivalstvom.

KAJ VEMO O BISFENOLU A

Andreja Peterec, Katra Kolšek, Marija Sollner Dolenc

Bisfenol A je kemikalija, ki je v nanogramskih količinah prisotna v vodi, pijači in hrani. Nahaja se v okolju in jo uvrščamo v skupino okoljskih onesnaževal. Najdemo jo tudi v človeškem organizmu, kjer povzroča različne učinke. Že sredi 30. let prejšnjega stoletja je bila prvič omenjena kot spojina z delovanjem na hormonski sistem. Takrat so znanstveniki iskali snov, ki bi delovala enako kot estrogeni (ženski spolni hormoni) in bi jo lahko uporabili v terapiji. Eden izmed kandidatov je bil tudi BPA, vendar so ga zaradi šibkega delovanja opustili. Dandanes tej kemikaliji pripisujejo več in več različnih škodljivih učinkov. Poleg motenja hormonskega ravnotežja jo povezujejo tudi z debelostjo in nevrološkimi motnjami.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
OBLETNICE 110 let živosrebrove sijalke
Jure Miljević in Tadej Kosel
POU-DU-CIEL
Tomaž Lazar
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA SAMUELA COLTA
Rasto Snoj
MONTSEC-NAJVEČJI KATALONSKI OBSERVATORIJ
Tine Golež
NOVA PARADIGMA
Izidor Tasič
KAKO VELIK JE POTRES?
Dag Kleva
HANGUL-PISAVA, KI JO JE IZUMIL KRALJ
Igor Fabjan
VEČNA ZSOLNAYEVA KERAMIKA
Nina Kiriki Hoffman
NA PREIZKUŠNJI
Manca Pavlič
LITERATURA
Aram Karalič
SPLETARNA
Urška Pajer
EFEMERIDE za november 2011

EAN koda2011
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000