Življenje in tehnika 4/11

letnik LXII, april 2011

GENETSKI SEKVENČNIK

Tomaž Rijavec, Nejc Jelen

Naprava za branje dednega zapisa
Sekvenčnik je naprava za določanje nukleotidnega zaporedja, ki si ga za zdaj predstavljajmo kot zaporedje črk, iz katerih je sestavljen genetski (dedni) zapis. Ključna lastnost sekvenčnika je v tem, da je genetski zapis, ki fizično obstaja v obliki molekul DNK, sposoben pretvoriti v digitalno elektronsko obliko.
Dedni zapis predstavlja vse informacije o zgradbi in naravi določenega organizma, pa naj bo to preprost enoceličar ali pa večji in bolj kompleksen večcelični organizem. Moderni pogledi dedni zapis pojmujejo precej široko in mu poleg informacij, ki so zapisane v molekulah dezoksiribonukleinskih kislin (DNK), pripisujejo tudi druge informacije, ki se dedujejo iz roda v rod, a so fizično shranjene v drugačni obliki. Ne glede na to pa so genetske informacije, ki jih nosijo molekule DNK, ključne za obstoj in razvoj organizma, zato jih že dalj časa poskušamo prebrati in razumeti. Z razvojem tehnologije genetskih sekvenčnikov lahko danes zapise v DNK praktično prebiramo kot knjige.

SKRIVNOST SONDE PIONEER 10 NAPOSLED RAZKRITA

Rasto Snoj

Odprava Pioneer 10 je nekaj prav posebnega tudi zaradi nenavadnega vedenja, ki se kaže v konstantnem zaostajanju za predvidenim položajem. Ta zaostanek je po treh desetletjih narasel na 400.000 km in zdi se, kot da v velikih razdaljah od Sonca in Zemlje (sprva tega namreč niso opazili) na 259 kg težko sondo deluje neka sicer zelo majhna, a konstantna sila, ki jo pospešuje v smeri proti Soncu s pospeškom (8,74 ± 1,33) ∙ 10--10 m/s2, kar označujemo kot 'nepravilnost Pioneer' (angl. Pioneer anomaly). Za primerjavo povejmo, da je na videz povsem nepomembna sila, katere posledica je omenjeni pospešek, velika približno toliko, kot je teža najmanjše mravlje ali še manj. Ob tem smo upravičeno navdušeni nad dejstvom, da zmoremo tako majhno silo zaznati na razdaljah, ki presegajo velikost našega Osončja.
Fizikom je uspelo z analizo starih podatkov pojasniti skrivnost 'nepravilnosti Pioneer'.
A še vedno ne povsem. Znamenita ameriška sonda pa medtem nadaljuje svojo pot po vesolju.

S HLAPONI PO VELIKI BRITANIJI

Igor Fabjan

Britanci so bili na področju železniškega prometa že od vseh začetkov svetovna velesila. O tem pričajo številni ohranjeni muzejski vlaki, s katerimi se je mogoče peljati na več kot stotih koncih Velike Britanije. Glavna privlačnost so seveda parne lokomotive in stari vagoni, k vzdušju pa prispevajo tudi restavrirane železniške postaje in manjši muzeji. Muzejski vlaki vozijo večji del leta, v poletnih mesecih marsikje kar vsak dan. Poleg običajnih voženj pa vsako leto organizirajo še okoli 900 tematskih voženj, ki se navezujejo na letni čas ali zgodovinske dogodke.
Večino prepotrebnih sredstev za delovanje starih železniških kompozicij dobijo s prodajo vozovnic, donacijami in sredstvi narodne loterije, ki so namenjena varovanju kulturne dediščine. Kljub vsemu pa večina vlakov danes ne bi vozila brez požrtvovalnega dela tisočerih prostovoljcev z različnih področij, ki pomagajo pri ohranjanju starih prevoznih sredstev.

 

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
190 LET ELEKTROMOTORJA
Damir Žniderič
ZGODOVINSKI RAZVOJ LOKA
Joc Triglav
RANLJIVOST "PAJČEVINE" SATELITSKEGA SISTEMA GNSS
Jošt Razinger
LETEČE VETRNE ELEKTRARNE
Tomaž Rijavec, Nejc Jelen
GENETSKI SEKVENČNIK
Peter Zidar
JUŽNO EVROPSKE NEBO
Igor Fabjan
S HLAPONI PO VELIKI BRITANIJI
Rasto Snoj
SKRIVNOST SONDE PIONEER 10 NAPOSLED RAZKRITA
Igor Teper
ZLATE SOLZE
Slavko Kocijančič
OCENA STANJA TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJI IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
Manca Pavlič
LITERATURA
Aram Karalič
SPLETARNA
Urška Pajer
EFEMERIDE ZA MESEC MAJ 2011

Leto izida2011
EAN koda2011
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige