Življenje in tehnika 6/11

letnik LXII, junij 2011

ALI MOJ RAČUNALNIK VE, KAJ ČUTIM?

Domen Novak

Proti koncu 20. stol. so se pojavili prvi računalniki, ki zmorejo zaznavati človeško počutje s pomočjo različnih meritev: govora, obrazne mimike, gest in fiziologije. Na zaznano počutje se nato odzovejo s spremembo svojega delovanja in tako uporabniku nudijo bolj prijetno izkušnjo. Nekatere naprave zmorejo celo izraziti svoja lastna, sintetična čustva in se s tem poskušajo približati človeku.
Kako računalnik naučiti, katere informacije naj izlušči iz surovih meritev in kaj naj z njimi naredi? Najpogostejša rešitev je t. i. nadzorovano učenje, kjer računalniku podamo množico primerov z znanimi čustvi, računalnik pa se nato sam nauči, katere informacije najbolje razlikujejo med različnimi čustvi.

BIOELEKTROKEMIČNI SISTEMI

Karen Butina

Uporabne lastnosti mikroorganizmov
Dandanes se svet trese v strahu pred pomanjkanjem virov energije in znanstveniki se na vse pretege trudijo, da bi odkrili nove. Po drugi strani pa se soočamo z ekološko krizo zaradi strašanske onesnaženosti planeta. Ključ do rešitve? Mikroorganizmi!
Mikroorganizmi (bakterije, arheje, glive in praživali) so večinski prebivalci našega planeta in seveda tudi naših teles (človek je sestavljen iz približno 109 celic in 1010 mikroorganizmov). So ključni za svet, kot ga poznamo, in brez njih življenja na Zemlji najverjetneje sploh nikoli ne bi bilo. Vsem tem visoko zvenečim dejstvom navkljub pa je naše znanje o mikroorganizmih (MO) precej skopo in šele v zadnjih desetletjih se znanost mnogo intenzivneje posveča mikroorganizmom, saj se je izkazalo, da nam lahko pojasnijo mnogo doslej nerazumljenih procesov ter omogočijo mnoge zanimive aplikacije. Ena izmed njih so tudi bioelektrokemični reaktorji.

NEPOMEMBNO ALI USODNO -- LAKI 1783

Tine Golež

Ob izbruhu islandskega ognjenika Laki pred dobrima dvema stoletjema je umrlo okoli 10.000 otočanov. Evropa je prejela izdatno pošiljko vulkanskega pepela in v samo nekaj mesecih takšno količino žveplovega dioksida, da bi po nekaterih ocenah približno ustrezala triletnim izpustom sodobne industrije v Evropi. Računalniški modeli tega izbruha kažejo, da naj bi prav številni aerosoli, ki so se pojavili po izbruhu Lakija (osnova za te aerosole je žveplena kislina, ki je nastala iz žveplovega dioksida in vodne pare), lahko vplivali na odbojnost na severni polobli. Ohladitev (pol)planetarne razsežnosti pa je vplivala tudi na ustaljena deževja. Tako je bil znatno prizadet Egipt, saj je Nil dosegel rekordno majhen pretok.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
130 LET DETEKTORJA LAŽI
Domen Novak
ALI MOJ RAČUNALNIK VE, KAJ ČUTIM?
Mojca Bračič, Urban Simončič
RADIOTERAPIJA IN ZDRAVLJENJE RAKA
Jernej Mele
JADRALNO PADALSTVO
Karen Butina
BIOELEKTROKEMIČNI SISTEMI
Damir Žniderič
VOJAŠKI LASERJI
Tine Golež
NEPOMEMBNO ALI USODNO -- LAKI 1783
Bojan Beškovnik
RAZVOJ INTELIGENTNIH TRANSPORTNIH SISTEMOV  
Arthur C. Clarke
IZBERI F KOT FRANKENSTEIN
Aram Karalič
SPLETARNA
Urška Pajer
EFEMERIDE ZA MESEC JULIJ 2011

EAN koda2011
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000