Življenje in tehnika 9/15

letnik LXVI, september 2015

Referenca-15-01

NOGE NAMESTO KOLES IN GOSENIC

Damir Žniderič

Hodeči stroji so bili dolgo le v domeni piscev znanstvene fantastike, kot je bil H. G. Wells, ki je v svojem romanu Vojna svetov (angl. The War of the Worlds) iz leta 1898 predstavil trinožne bojne stroje, s katerimi so Marsovci poskušali zavladati Zemlji. Še pred njim je Jules Verne leta 1880 glavnim protagonistom romana Hiša na paro (fr. La maison à vapeur) namenil parno gnanega mehanskega slona za potovanje po Indiji. Danes so hodeči stroji pogost motiv računalniških iger. Z napredkom tehnologije, še zlasti hidravličnih sistemov, ti (poleg servo- in koračnih motorjev) omogočajo preprostejše izvedbe pogonov, ki se vsaj pri bolj visoko tehnoloških aplikacijah, kot so roboti, zgledujejo po členonožcih iz živalskega kraljestva, so takšne naprave postale resničnost. Seveda nikakor ne gre zgolj za eksperimentalne prototipe, ki niso nikoli zapustili risalne mize ali laboratorija, ampak tudi za čisto 'zaresne' delovne stroje, pri katerih se je ta vrsta premikanja po terenu izkazala za primernejšo od drugih, konvencionalnih načinov, ki jih ponujajo kolesa, gosenice ipd.

KO JE ZDRŽLJIVOST KLJUČNA

Domen Šeruga, Tomaž Katrašnik, Marko Nagode

Sodoben izpušni sistem je veliko več kot zgolj cev, ki izpušne pline vodi v okolje: zmanjšuje hrup, vpliva na porabo goriva in potek navora motorja ter omogoča vgradnjo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov. Seveda lahko vse našteto brezhibno opravlja le, če ni poškodovan. Življenjska doba avtomobilskega izpušnega sistema je določena s številom zagonov in ustavitev motorja. Parametri, ki določajo, ali ga bo treba zamenjati hitro ali pa bo tudi na skoraj odsluženem avtomobilu še vedno ustrezno deloval, so mehanske in predvsem temperaturne obremenitve, ki so odvisne zlasti od načina uporabe motorja. S pomočjo najnovejših inženirskih orodij je mogoče že na stopnji razvoja napovedati, kje in kdaj obstaja verjetnost za nastanek poškodbe posameznega dela izpušnega sistema. Ta postopek določevanja poškodbe ima nekaj predpisanih korakov, temelji pa na uporabi metode končnih elementov.

VOLNATI NOSOROG IN NJEGOVI DANAŠNJI SORODNIKI

Berislav Kržič

Septembra lani sta sibirski lovec in poslovnež Aleksander Saša Banderov iz okrožja Abijski ter njegov prijatelj Semen Ivanov med plovbo s čolnom po manjšem pritoku reke Semjuljak opazila, da iz permafrosta na bregu moli nekaj podobnega svetlemu krznu. Ko sta se približala, sta ugotovila, da je v tajajoči se zemlji ostal ujet mladič volnatega nosoroga. Izkopala sta mumijo in jo spravila v zamrzovalnik. Odkritje najmanj 10.000 let starega trupla te davno izumrle živali je vsekakor prvovrstna svetovna znanstvena senzacija. Saša, kot so jo poimenovali po prvem od najditeljev, je namreč ena izmed silno redkih doslej najdenih mumij volnatega nosoroga. Poleg tega je pri dosedanjih najdbah šlo za odrasle živali, Saša pa je po prvih domnevah poginil pri približno 18 mesecih, zato bo njegovo odkritje znanstvenikom pomagalo ugotoviti, kakšne so bile razmere, v katerih so živeli volnati nosorogi, kako so se razvijali, kako so rasli in v kakšni povezavi so z danes živečimi nosorogi.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
OBLETNICE: 180 let releja
Damir Žniderič
Noge namesto koles in gosenic
Domen Šeruga, Tomaž Katrašnik, Marko Nagode
Ko je zdržljivost ključna
Berislav Kržič
Volnati nosorog in njegovi današnji sorodniki
Hubert Fröhlich
2D-prihodnost elektronike

Miha Jeršek
Opali
Evgen Čargo
Vpliv prometa na poselitev na primeru ljubljanske regije
Bojan Ekselenski
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Zvezdni otrok
Aram Karalič
SPLETARNA
Urška Pajer
EFEMERIDE oktober 2015

Leto izida2015
EAN koda2015
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stran 1 od 2 (Vseh vnosov: 14)
Stran 1 od 2 (Vseh vnosov: 14)