Življenje in tehnika 01/17

letnik LXVIII, januar 2017

ROBOTI PRIHAJAJO
Peter Zidar

Smo se končno znašli na pragu dobe splošno uporabnih robotov? Ameriško podjetje Boston Dynamics, ki se ukvarja z razvojem avtonomnih robotov, je v zadnjem času predstavilo nekaj zelo obetavnih modelov, ki se s pomočjo robotskih nog lahko gibljejo po zelo zahtevnem terenu in se dinamično prilagajajo svojemu okolju. Roboti tega podjetja se zgledujejo po biološkem ustroju ljudi in živali ter ob tem posnemajo njihov način gibanja, pri katerem je ena najpomembnejših komponent vzdrževanje ravnotežja v nepredvidljivem okolju. Njihovi roboti tako neverjetno spominjajo na človeka ali žival, da v gledalcih na trenutke vzbujajo neprijetne občutke, ko jih izpostavijo različnim izzivom, jih brcajo in jim izmikajo paket, ki bi ga morali dvigniti. Ob opazovanju njihovih sposobnosti se ne moremo izogniti občutku, da ni več daleč čas, ko nas bodo lahko te naprave popolnoma nadomestile pri vsakodnevnih fizičnih opravilih.


JEDRSKE SKRIVALNICE
Damir Žniderič

Vse od eksplozije prve atomske bombe nad Hirošimo, 6. avgusta 1945, so si vojske in politični režimi, zlasti še totalitarnejši, prizadevali za posest vsaj ene od oblik jedrskega orožja, ki naj bi tehtnico moči -- tako na lokalni kot globalni ravni -- prevesilo na njihovo stran. Čeprav je hladna vojna že davno minila, imajo svetovne velesile v svojih arzenalih še vedno jedrsko orožje, ki ga je dovolj za večkratno uničenje celotnega planeta. Do leta 1964, ko se je tej skupini pridružila še Kitajska, je bila uničevalna moč atoma le v rokah ZDA in takratne Sovjetske zveze, ki sta razvijali vedno bolj sofisticirana jedrska orožja. Na srečo -- z izjemo poskusnih eksplozij -- ni prišlo do njihove uporabe, čeprav je bil svet kar nekajkrat na robu tretje svetovne vojne. Toliko uničevalne moči je navsezadnje narekovalo premišljeno ravnanje z njo.


MUZEJSKI DEPOJI
Zakladnica geološke dediščine Slovenije
Miha Jeršek

Državni muzejski depo, ki hrani predmete iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije, je del depoja ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je edini državni muzej, katerega poslanstvo je tesno povezano z naravo -- zakladnico geološke dediščine in biološko pestrostjo. Njegova ustanovitev v obliki Deželnega muzeja sega v leto 1821. In prav naravoslovne zbirke so bile ustanovne zbirke tega sploh prvega muzeja na Slovenskem.
Muzejski depoji so duša vsakega muzeja. So velike ali majhne banke z neprecenljivim gradivom. Vedno bodo nekoliko odmaknjeni od obiskovalcev, saj je njihov namen predvsem ohranjati materialne dokaze. Te potrebujejo tako znanost kot kultura -- in s tem narod. So del identitete nekega naroda na nekem območju, kjer ta živi, ustvarja, se razvija. Prav zato so nacionalnega pomena. Če so bili depoji v preteklosti res del zapuščenih delov stavb, polni prahu in nabranega materiala, so danes zaradi jasne zbiralne politike, obdelanosti gradiva in odnosa do narave postali bolj kot ne urejeni prostori za hranjenje in proučevanje predmetov iz narave.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 140 let signalne pištole
Peter Zidar
Roboti prihajajo
Stanislav Južnič, Vital Sever
Osmina slovenske Nobelove nagrade
Jošt Razinger
Kaj se skriva za zmago programa AlphaGo
Miha Jeršek
Muzejski depoji -- Zakladnica geološke dediščine Slovenije

Damir Žniderič
Jedrske skrivalnice
Neža Slevec Peternel
Uporaba konoplje v medicinske namene
Ivan Vogrič
Valentin Matija Živic
Projektant primorskih železnic

Špela Može Bornšek
Antocianini -- od hrane do presnove
Manca Pavlič
Literatura
Darka Lampič
ZNANSTVENA FANTASTIKA -- Okno v svet
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride -- februar 2017          

 

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige