Življenje in tehnika 02/17

letnik LXVIII, februar 2017

Intraokularne leče - nov pogled na svet

Rasto Snoj

Pomladi leta 1950 je v londonski Bolnici sv. Tomaža angleški oftalmolog Nicholas Harold Lloyd Ridley prvič uspešno vsadil umetno očesno lečo, ki jo je izdelala družba Rayner Company. Odtlej so oftalmologi s tovrstnim posegom že milijonom bolnikom s sivo mreno (katarakto) po vsem svetu spet odprli vrata v svet svetlobe in jim omogočili boljši vid.

Poznamo psevdofakične in fakične intraokularne leče, pri čemer so prve nadomestek za odstranjeno naravno lečo, druge pa vstavijo pred naravno lečo in tako spremenijo dioptrijo očesa. Poleg preprostejših enožariščnih leč so v rabi še t. i. premijske leče, kamor spadajo večžariščne (multifokalne) leče, leče s povečano globinsko ostrino EDOF (angl. Elongated Depth of Field) in akomodacijske leče. Premijske so difrakcijske, refrakcijske ali kombinacija obeh. Difrakcijske so lahko neapodizirane ali apodizirane, pri čemer z apodizacijo označujemo različno višino stopnice Fresnelove optike na ploskvi leče, gledano radialno od središča proti robu leče.

 

Kamnita glasbila

Igor Fabjan

Za človeškim glasom so bila tolkala prva stopnja razvoja glasbil. Zvok je nastajal z udarjanjem ali drgnjenjem različnih materialov, med katerimi je bil sprva najpriročnejši kamen. Med najpreprostejša glasbila in najstarejša tolkala lahko prištevamo obdelane in neobdelane kamne, kamnite predmete in celo kamnito orodje, če je bilo namenjeno ustvarjanju različnih zvokov. Udarjati oziroma igrati je bilo mogoče tudi s kostjo ali palico ob kamen.Tovrstna preprosta zvočna praksa je na osnovi arheoloških najdb težko ugotovljiva. Preprosta kamnita glasbila ali litofoni (gr. lithos = kamen; phonos = zvok), ki jih lahko štejemo med prototipe sodobnih tolkal, bi utegnili uporabljati že v kameni dobi. Taka glasbila pa so težko določljiva. Pogosto so na kamnih ali na kamnitem orodju vidni sledovi udarjanja, strganja in tolčenja, ki pa so lahko posledica običajnega dela ali zvočno-ritmične uporabe. Preprosta ali umetelno okrašena tolkala iz kamna so verjetno uporabljali po vsem svetu. Najpogosteje je šlo za tolkala, podobna ksilofonu ali različnim gongom.

 

Pametna električna omrežja

Peter Zidar

Po zaslugi sodobnih števcev električne energije, ki jih vedno množičneje vgrajujejo pri končnih uporabnikih, manjših proizvajalcih električne energije in še marsikje, električna omrežja postajajo vse pametnejša. Slovenija se uvršča med vodilne evropske države, ki izvajajo raziskave na tem področju. V ospredje prihodnjega razvoja telekomunikacij poleg pete generacije mobilnih omrežij (5G), ki bo prinesla znatno povečanje hitrosti mobilnega prenosa podatkov, vse bolj prihaja tudi t. i. internet stvari (angl. IoT -- Internet of Things). V internet bo namreč poleg drugih povezanih tudi zelo veliko različnih merilnih naprav, še zlasti števcev, ki so bili v preteklosti kot samostojne enote priključeni na naš električni, plinski ali vodovodni sistem. Poteka namreč množično nameščanje števcev, katerih namen je odčitavanje narediti samodejno, tako da izvajanje zamudnih in dragih popisovanj odčitkov na lokacijah priključkov ne bo več potrebno. Takšni prek interneta povezani števci so elektronske naprave, ki periodično merijo porabo in jo sporočajo distributerjem, da jo ti lahko ustrezno zaračunajo končnim strankam. Ta trend je še zlasti prisoten pri števcih porabljene električne energije.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 120 let katodne elektronke
Rasto Snoj
Intraokularne leče - nov pogled na svet
Jure Miljević
Rotacijski motorji (1. del)
Igor Fabjan
Kamnita glasbila
Gregor Pavlič
Evklid : origami = 0 : 1

Jurij Dobravec
Razvoj in stranpoti kemijske taksonomije
Stanislav Južnič
John Trump in Teslovi zapiski
Peter Zidar
Pametna električna omrežja
Damon E. Katerios
ZNANSTVENA FANTASTIKA Delirium tremens
Manca Pavlič
Literatura
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride marec 2017

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige