Življenje in tehnika 03/17

letnik LXVIII, marec 2017

3D-Tiskanje stavb

Peter Zidar

Trirazsežne oblike lahko z običajnimi trirazsežnimi tiskalniki razmeroma preprosto in hitro dobimo na podlagi trirazsežnega modela v računalniku. Izdelava poteka tako, da se predmet postopoma dograjuje z zaporednim nanašanjem tankih plasti tekoče surovine (plastike, kovine ali česa drugega). Ko se plast strdi, je mogoče nanesti naslednjo. Podobna metoda je primerna tudi za gradnjo stavb, le da se pri tem namesto plastike ali kovine uporabi gosto tekoča cementna mešanica. Vse več gradbenih podjetij na svetu že vpeljuje novo metodo, ki ima več prednosti. Poleg zmanjšanja delovne sile, ki je potrebna pri gradnji, je za 30--60 % manjša tudi poraba surovin. Ker ni opažev in kalupov, zaradi katerih po gradnji ostane veliko odpadkov, se stroški dela znižajo za 50--80 %, objekt pa je tudi veliko hitreje pripravljen za vselitev. Arhitekti imajo pri tovrstni gradnji več svobode pri načrtovanju stavb in lahko razmišljajo o novih oblikah, katerih izvedba bi bila sicer preveč zahtevna.

 

 

Energija za človeštvo

Samoumevna elektrika -- danes in nikoli več?

Rafael Mihalič in Mišo Alkalaj

 

Oskrba z energijo je nujna za normalno delovanje družbe in se dotika vsakega posameznika -- če ne drugače, pa vsaj prek plačevanja položnic za elektriko. Če bo EU nadaljevala z dosedanjo energetsko politiko, se bo obdobje vsem samoumevnega dostopa do električne energije počasi končalo. Začela se bo dražiti in vse večji bo delež 'obnovljivih virov', ki za sprejemljivo in industrijsko konkurenčno ceno elektrike ne morejo vzdrževati stabilnega obratovanja elektroenergetskega sistema. Zato nas v prihodnosti čakajo pametna omrežja. Ta kratkoročno gledano sicer lahko pomenijo rešitev, vendar nas ob nadaljnjem zapiranju nadzorovanih virov elektrike in večanju deleža OVE prej ali slej čakajo redukcije, nad katerimi smo se hudovali pred 30 in več leti -- a tokrat ob bistveno višji ceni elektrike.

 

 

Sodobna tehnologija spreminja športni trening

Karin Fister in Iztok Fister ml.

V preteklosti so imeli športni trenerji pri sebi samo navadno uro in šele pozneje štoparico, ki je omogočila kvantizacijo treninga, še vedno pa ni bila mogoča primerjava s preteklimi ali prihodnjimi treningi. V ta namen so imeli trenerji pri sebi pisalo in list papirja, na katerega so si beležili podatke, potek treninga, računali napredek in primerjali dosežke. Danes poznamo številne aplikacije za sledenje športnih dejavnosti. GPS-senzor v telefonu ali športni uri zajema podatke o trenutni lokaciji, ki se sproti shranjujejo, pozneje pa jih lahko prenesemo v računalnik in trening oziroma njegov potek z izbrano aplikacijo vizualiziramo na zemljevidu ali prostorski sliki. Algoritmi na podlagi zbranih podatkov izračunajo številne parametre treninga, od vmesnih časov do pospeškov, seveda pa je mogoča tudi medsebojna primerjava preteklih in načrtovanih treningov.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 130 let vetrnih elektrarn
Peter Zidar
3D-tiskanje stavb
Rafael Mihalič, Mišo Alkalaj
Samoumevna elektrika -- danes in nikoli več
Karin Fister in Iztok Fister ml.
Sodobna tehnologija spreminja športni trening
Jure Miljević
Rotacijski motorji (2. del)

Aleš Lajovic
Železnice med Ajdovščino, Idrijo in Logatcem
Matija Križnar
»Hobiti« in njihov fosilni zapis
Edi Gobec, Vital Sever
Arhitekt Araldo A. Cossutta -- Harold Košuta
Isaac Asimov
ZNANSTVENA FANTASTIKA Nenavadna rasa
Manca Pavlič
Literatura
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride april 2017

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige