Življenje in tehnika 04/17

letnik LXVIII, april 2017

Energija za človeštvo – Kaj si želimo in koliko potrebujemo
Rafael Mihalič in Mišo Alkalaj

Od tega, koliko energije je na voljo družbi in posamezniku, je ključno odvisna kakovost našega življenja. Ko razpravljamo o uporabnosti energetskih virov, moramo upoštevati tudi razmerje med pridobljeno količino in energijo, ki jo moramo vložiti v pridobivanje. V strokovnih krogih je ta koeficient oz. kazalec znan kot ERoEI (angl. Energy Received over Energy Invested). Kakovost življenja, kakršno danes sprejemamo kot samoumevno, torej temelji na zadostni energiji z dovolj visokim EroEI. Splošno osnovno izobraževanje (ERoEI 9--10 : 1) so si lahko le redke države privoščile šele v 18. stoletju, splošno zdravstveno varstvo (ERoEI 12 : 1) pa je izum druge polovice 20. stoletja -- in nesporno je oboje tako povečalo kakovost življenja kot tudi obogatilo družbo. Če bi želeli zanamcem nameniti vsaj tolikšen skok v dostopnosti energije, kot je bi naš od 18. stoletja do danes, pa potrebujemo energetske vire z ERoEI 20 : 1.

Nenavadni zunajosončni planeti
Jošt Razinger

Si lahko predstavljate planet, ki ga razsvetljuje pet sonc ali je zgrajen iz diamantov ali pa nanj ves čas dežujejo kamni? Težko predstavljivo, vendar astronomi s pomočjo meritev vesoljskega teleskopa Hubble in računalniških simulacij začenjajo odkrivati neverjetno pestrost pojavov, ki se skrivajo zunaj meja našega Osončja. Prve domneve o obstoju planetov zunaj našega Osončje so bile na podlagi opazovanj motenj v gibanju dvojnih zvezd objavljene že proti koncu 19. stoletja, vendar prvo uradno potrjeno odkritje iz leta 1988 pripisujejo kanadskim astronomom Campbellu, Gordonu in Yangu. Doslej se je število zunajosončnih planetov (eksoplanetov) povečalo na več kot 3000, za več kot dve tretjini odkritij pa ima zaslugo vesoljski teleskop Kepler, v Zemljino orbito izstreljen leta 2009.

PRVE VODNE PREGRADE V ZGODOVINI
Matija Majhen

Prvi veliki gradbeni dosežki na področju vodnega inženirstva so bili znanilci razvoja najzgodnejših civilizacij, saj so vodne pregrade in jezovi s svojo funkcijo omogočali življenje in različne dejavnosti ljudem tudi na geografsko sicer manj ugodnih območjih. Da je bil človek sposoben zgraditi prvi jez, je moral opazovati delovanja narave, kar je pozneje privedlo do prvih možnosti njegovega nadzora nad njo in njenimi pojavi. Danes si projektiranja konstrukcij in objektov brez fizikalnih in empiričnih enačb, ki opisujejo ali povezujejo določene naravne pojave ter zakonitosti, seveda ne moremo predstavljati, za gradnjo prvih preprostih pregrad pa je bilo potrebno zgolj osnovno razumevanje gibanja vode in hidravličnega delovanja. Pregrada Jawa v severni Jordaniji je najstarejši znani tovrstni objekt na svetu, kar pet tisoč let stara preprosta konstrukcija pa na svojem mestu stoji še danes.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 210 let parnika
Jernej Horvat
Umetna inteligenca, ki bo osvojila vaš dom
Rafael Mihalič, Mišo Alkalaj
Energija za človeštvo – Kaj si želimo in potrebujemo       
Sanimir Veljanovski
3D-tisk v medicini 
Peter Zidar
Proksima b

Jošt Razinger
Nenavadni zunajosončni planeti         
Matija Majhen
Prve vodne pregrade v zgodovini            
Jurij Dobravec
Razširjena evolucijska sinteza                                               
Špela Može Bornšek
Maslo gi in oksidi holesterola                              
Damon E. Katerios
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Še ena priložnost             
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride maj 2017

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige