Življenje in tehnika 05/17

letnik LXVIII, maj 2017

Nova ekonomija

Peter Zidar

Izpopolnjevanje avtomatizacije in robotike vse bolj odpravlja potrebo po zaposlovanju ljudi. Brezposelnost bo zato v razvitem svetu kljub padcu natalitete naraščala. Če želimo preprečiti negativne posledice, bomo morali spremeniti nekatera temeljna izhodišča današnje ekonomske ureditve sveta. Znanstvenofantastične zgodbe že dolgo napovedujejo, da bodo roboti nekoč prevzeli dela, ki jih zdaj opravljajo ljudje. Ker tudi vse naprednejša umetna inteligenca obeta odpravo nekaterih delovnih mest, ki jih danes zasedajo zaposleni iz srednjega razreda, bodo morda že v nekaj desetletjih ostale le najbolj kreativne službe, pri katerih bo prisotnost človeka še vedno neizogibna. V utopičnem svetu prihodnosti nam ne bo treba več hoditi v službo in služiti denar, ampak se bomo lahko posvetili svojim hobijem in zabavi. Manjka samo ključni element: brez služb namreč tudi denarja za preživetje ne bo.

 

Kozmične eksplozije, ki so ustvarile vesolje

Katarina Majerhold

Zgodovina litija je dolga in tudi zavita v skrivnost, saj je takoj po velikem poku pred 13,8 milijarde let večina tega komaj ustvarjenega elementa nekako izginila. A tu skrivnosti še ni konec; ob današnjih opazovanjih vesolja namreč znanstveniki zaznavajo dodatne količine litija -- in sicer okoli štirikrat večje od tistih, ki naj bi nastale ob velikem poku. Na začetku leta 2015 je skupinama astronomov na Japonskem in v Evropi, opremljenima z novimi ter izboljšanimi inštrumenti in tehnikami, uspelo zaznati litij v zvezdni eksploziji, imenovani nova. (Nove v nasprotju s supernovami, njihovimi večjimi in močnejšimi sorodnicami, niso neposredno rezultat smrti zvezd.) Pravzaprav so našli berilij, kar je bil jasen znak, da so nove proizvajalke litija, saj berilij razpade na litij. Odkritje, ki je v strokovnih krogih povzročilo precej razburjenja, pa je pokazalo tudi to, da nove ustvarjajo litij v velikih količinah, morda celo dovolj za večino te kovine v galaksiji.

 

Karahunj - Astronomski observatorij izpred 6000 let

Andrej Kranjc

Sredi puste armenske planote na nadmorski višini 1800 m, severno od mesta Sissian, nad sotesko reke Dar, pritoka reke Vorotan, ki spada v kaspijsko povodje, stoji krog s površino okoli sedem hektarjev, ki ga sestavljajo pokonci stoječi skalni monoliti -- megaliti. Znanstveniki so prepričani, da so megaliti pri Karahunju astronomski instrument za označevanje sončnega vzhoda, luninih faz in -- kar je še bolj nenavadno -- so tudi prvi koledar. Ti kamni -- številni med njimi so orientirani po straneh neba -- so bili uporabljani ob določenem letnem času za določanje sončnih in luninih faz. Tisti z luknjami za opazovanje so namreč namerjeni natančno na mesta, kjer se te faze pojavljajo ob točno določenem času.

Po položaju odprtin v nekaterih izmed megalitov je mogoče sklepati, da je v tem zgodovinskem observatoriju najbrž potekal celo neke vrste 'pouk astronomije za mlajše generacije'.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 180 let telegrafa
Peter Zidar
Nova ekonomija
Rafael Mihalič, Mišo Alkalaj
Energija za človeštvo
Kaj danes v globalni energetski oskrbi ni realno

Jure Miljević
Nemški 'višinski' motorji prve svetovne vojne
Katarina Majerhold
Kozmične eksplozije, ki so ustvarile vesolje

Ciril Bohak
Osvetlitveni modeli
Andrej Kranjc
Karahunj - astronomski observatorij izpred 6000 let  
Manca Pavlič
Literatura 
Davor Obradović
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Muzej   
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride junij 2017

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige