Življenje in tehnika 09/17

letnik LXVIII, september 2017

Iz vesolja v restavratorsko delavnico

Jurij Dobravec

Restavratorji se ukvarjajo z obnovo starih ali rabljenih predmetov, da jim morda vrnejo vsaj približno izvirno stanje, vdihnejo novo življenje ali pa jih pripravijo za razstavo v muzeju. To so lahko knjige, pohištvo, vozila, orožje in glasbila, pa kipi, mozaiki in slike, celo lokomotive, letala, celotne zgradbe ali pokrajina. Restavrirajo tudi nesnovno dediščino, na primer zvoke glasbil, ljudske običaje, tehnološke postopke ipd. Restavratorske delavnice so lahko samostojne ustanove ali podjetja, običajno pa ima restavratorski oddelek tudi vsak večji muzej ali arhiv.

Restavratorska delavnica Mary Baker Engen blizu ameriškega glavnega mesta Washington je nekaj posebnega. V njej obnavljajo predvsem različna zračna plovila, ki jih pripravijo za obsežne stalne razstave obeh letalskih muzejskih zgradb, ki delujeta v okviru Smithsonove ustanove. Vendar pa gredo skozi roke njihovih strokovnjakov tudi predmeti iz vesoljskih programov -- vendar ne samo modeli ali replike, temveč tisti pravi, ki so del svoje življenjske dobe dejansko leteli v vesolju in se vrnili na Zemljo.

 

Višinski izziv

Vital Sever

Ker nimamo standarda, ki bi veljal za merjenje (nadmorske) višine, je danes na svetu v uporabi okoli sto različnih izhodiščnih točk ničelne morske gladine, ki se med seboj razlikujejo tudi za nekaj metrov. Tehnične težave in pomanjkanje politične volje so doslej ovirali poskuse po odpravi te zmede. Kot vse kaže, bodo šele tehnološki napredek in zahteve po natančnejšem merjenju višin privedle do sprejetja globalnega standarda. ZDA, Kanada in Mehika so že objavile, da bodo na enotni, na geoidu zasnovani sistem prešle do leta 2022. Leta 2015 je srečanje Mednarodne unije za geodezijo in geofiziko sprejelo resolucijo, ki podpira sprejetje enega samega globalnega okvira za določanje višine. Cilji projekta evropske vertikalne referenčne mreže EUVN so poenotenje evropskih višinskih sistemov do stopnje točnosti nekaj centimetrov, zagotovitev skupnih točk za določitev evropskega geoida, povezava evropskih mareografov za proučevanje spremenljivosti nivoja morske gladine in vzpostavitev okoliščin za evropski geokinematični višinski referenčni sistem.

 

AVTOMOBILSKA PASIVNA VARNOST

Vinko Kernc

Če odštejemo 'napredek', ki ga v avtomobilizem prinaša digitalna tehnika, je bil v zadnji četrtini stoletja največji napredek dosežen na področju varnosti avtomobilov. Za preboj v 90. letih prejšnjega stoletja je med najzaslužnejšimi organizacija oziroma konzorcij Euro NCAP s svojim posrednim vplivom na intenzivni razvoj sprva le pasivne, pozneje pa tudi aktivne varnosti avtomobilov. Čeprav dobra ocena na poskusnih trčenjih Euro NCAP za avtomobilske proizvajalce ni obvezujoča -- pogoj za prodajo na trgu so varnostni standardi, ki jih predpisujejo ustrezni državni organi --, se danes praktično vsi proizvajalci ravnajo po njenih standardih. Kdor se ne, ne more več prepričati kupcev. Nenehno prilagajanje stanju (varnostnemu napredku) avtomobilske industrije je najpomembnejša lastnost konzorcija Euro NCAP. Aktualnost mu zagotavlja, da bo tudi v prihodnje nekakšen vlečni konj avtomobilskega varnostnega napredka. Ob tem najbrž ni pretirano trditi, da je prav Euro NCAP ključno pripomogel k dejstvu, da ima Evropa najmanjšo stopnjo smrtnosti v prometu na svetu.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
Obletnice: 60 let umetnega satelita
Jure Miljević
Vse manjši letalniki
Jurij Dobravec
Iz vesolja v restavratorsko delavnico
Marlenka Žolnir Petrič
Uporaba konoplje v gradbeništvu
Veronika Sorokin
Sovjetsko odkrivanje polarnega sveta

Vinko Kernc
Avtomobilska pasivna varnost
Vital Sever
Višinski izziv
Ivica Kavčič, Martina Peljhan
Proizvodnja cinobra v Idriji
Darka Lampič
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Vrnitev domov              
Aram Karalič
SpletarnA
Urška Pajer
Efemeride oktober 2017

Leto izida2017
EAN koda2017
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige