Življenje in tehnika 04/19

KOMARJEM BI LAHKO NAREDILI KONEC

Atila Urbančič

Komarji so nadležna bitja, ki nam kvarijo vzdušje v poletnih večerih in nam kratijo spanec. Poleg tega so tudi najsmrtonosnejše živali na svetu, saj povzročajo različne bolezni, kot so malarija, mrzlica denge, mrzlica zahodnega Nila, vročica čikungunja in virus zika, zaradi na svetu vsako leto umre več milijonov ljudi. Vendar za pravilno razumevanje vseh razsežnosti njihovega učinka na človeštvo ne zadostuje zgolj preprosto štetje smrtnih žrtev. Bolezni, ki jih povezujemo s komarji, se namreč običajno izražajo v precej hudih simptomih in poleg že omenjene množice tistih, ki jim popolnoma podležejo, vsako leto prizadenejo še več sto milijonov ljudi. Obolenja, ki jih povezujemo s komarji, torej spadajo med najnevarnejša in najbolj razširjena na svetu, zato si pogosto želimo, da bi te živali lahko preprosto izbrisali z obličja Zemlje. To navsezadnje niti ne bi bilo tako nesmiselno.

Korozija in protikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij

Matija Majhen

Korozija (ali po domače rjavenje) se poleg vremena in potresov uvršča med najbolj uničujoče naravne pojave, saj po vsem svetu povzroči za 2500 milijard dolarjev škode na leto. Gre za fizikalno-kemijsko interakcijo med kovino in lokalnim okoljem, ki jo v večini primerov lahko s prostim očesom zaznamo v obliki materialnih sprememb na korodiranem materialu. Spremenjene (ter izrazito poslabšane) kemijske in mehanske lastnosti materiala so tiste, ki korozijo iz naravnega pojava hitro pretvorijo v problem gradbenih inženirjev in konstruktorjev. Pojav korozije in njen nadaljnji razvoj lahko namreč občutno prispevata k lokalnim poškodbam na jeklenih konstrukcijah in zmanjšanju prečnih prerezov nosilnih elementov ter s tem k zmanjšani nosilnosti, kar v kombinaciji z drugimi dejavniki v najslabšem primeru lahko privede celo do porušitve objekta.

DIGITALIZACIJA V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU

Vesna Trančar

Eden od pomembnih segmentov našega življenja, ki ga bo tehnologija v bližnji prihodnosti temeljito spremenila, je izobraževalni sistem. T. i. 'sistemi stare šole' čedalje bolj postajajo 'novi šolski sistemi', ki so podprti z digitalnim načinom izobraževanja. E-učenje prinaša dramatične spremembe tako za poučevanje kot za učenje sámo. V primerjavi s tradicionalnim načinom poučevanja je precej kompleksnejše, zahteva podporno sodelovanje vseh akterjev izobraževalnega procesa, vlaganje v permanentni razvoj učiteljev, prilagajanje načinov podajanja učnih vsebin in ustvarjanje novih učnih situacij. Šola z implementiranim digitalnim načinom posredovanja učnih vsebin učencem ima bistveno večjo konkurenčno prednost pred tistimi izobraževalnimi ustanovami, ki s tako konceptualno spremembo še odlašajo.