Hiperzvočna jadralna letala
Vital Sever, Jošt Razinger
Kot vse kaže, bo mir na svetu že kmalu ogrožala nova nevarnost -- z eksplozivom napolnjeni jadralniki, ki bodo sposobni leteti z dvajsetkratno hitrostjo zvoka oziroma desetkrat hitreje kot nekdanje hiperzvočno potniško letalo concorde. Letalnik bo tako hiter, da se bo zrak ob stiku z njim ioniziral -- gibal se bo torej v oblaku plazme. Takšno stanje snovi pa blokira vse signale in preprečuje komuniciranje na daljavo (na primer morebitni ukaz za samouničenje, ki bi ga izdalo vrhovno poveljstvo). Natančna operativna uporaba novega orožja za zdaj še ni predvidena, saj njegov razvoj še zdaleč ni končan. Kljub temu pa se porajajo številna vprašanja, na primer kakšno vrsto eksploziva bodo prenašala hiperzvočna jadralna letala? Bodo to klasični eksplozivi, za kar se ogrevajo v ZDA, ali jedrsko orožje, ki ga omenjajo Rusi? Kitajski raziskovalci pa napovedujejo, da bodo njihova letala lahko nosila obe vrsti orožja. To bo med drugim zelo povečalo negotovost glede narave izstrelitve takšnega letalnika in povzročilo zaplete pri uresničevanju prizadevanj po zmanjševanju jedrske oborožitve.
Kamuflaža v živalskem svetu
Jurij Dobravec
Pri odnosih med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem igra kamuflaža pomembno preživetveno vlogo. Nekdaj je veljalo, da je njen namen pomemben predvsem pri t. i. boju za obstanek, ki so ga nekateri razlagalci genialnega Charlesa Darwina razumeli kot ključno gonilo evolucije. Raziskovalci ugotavljajo, da so v ozadju razvojnih procesov tudi drugi ekološki procesi, npr. mutualizmi in simbioze, poenostavljeno rečeno -- sodelovanje. Celo pri odnosu plenilec-plen se vse bolj zdi, da gre v bistvu za pozitivne ekološke interakcije, ki ekosistem ohranjajo v dinamičnem ravnovesju. Za živalsko kamuflažo običajno mislimo, da gre predvsem za značilnost plena, ki se tako skrije pred plenilcem. Vendar poleg obrambne obstajajo tudi številni primeri napadalne kamuflaže, kjer se skrije plenilec. Obstaja pa še bolj eksotično skrivanje -- od prozornosti telesa pri meduzah, bioluminiscence za odvračanje plenilca od pravega telesa ali zakrivanja senc do okraskov, ki so bodisi del kože ali jih žival nabere v okolici, kar pri nas poznamo pri nekaterih žuželčjih ličinkah, ki živijo v vodi.
Jedrska energija v vesolju
Peter Zidar
V zadnjem času politično ozračje spet postaja bolj naklonjeno jedrski energiji, saj so v ameriškem Kongresu s 100 milijoni USD podprli tudi razvoj raketnih motorjev na jedrski pogon. NASA je zadovoljna z nedavnimi preskusi novih virov jedrske energije, ki so dovolj majhni in lahki, da bi bili lahko primerni za vesoljske odprave v globoko vesolje ter tudi za prihodnje odprave na Luno in Mars. Prav v drugi polovici letošnjega leta naj bi bil nared prvi tak jedrski reaktor za vesoljske odprave, ki bodo imele na krovu več sočasno delujočih znanstvenih in telekomunikacijskih naprav. Če bo uporaba vesoljskih jedrskih reaktorjev zaživela, si lahko obetamo vesoljske odprave k Jupitrovim in Saturnovim lunam ter k Uranu in Neptunu. Tak vir energije bo omogočal rudarjenje asteroidov (ŽIT 2016/6, str. 30; ŽIT 2019/7--8, str. 46) in bo ključen za obratovanje vesoljskih postaj s človeško posadko na Marsu in Luni. S tem se znova odpirajo vrata tudi človeškemu raziskovanju vesolja, ki je bilo v preteklih letih precej omejeno.
Hiperzvočna jadralna letala
Vital Sever, Jošt Razinger
Kot vse kaže, bo mir na svetu že kmalu ogrožala nova nevarnost -- z eksplozivom napolnjeni jadralniki, ki bodo sposobni leteti z dvajsetkratno hitrostjo zvoka oziroma desetkrat hitreje kot nekdanje hiperzvočno potniško letalo concorde. Letalnik bo tako hiter, da se bo zrak ob stiku z njim ioniziral -- gibal se bo torej v oblaku plazme. Takšno stanje snovi pa blokira vse signale in preprečuje komuniciranje na daljavo (na primer morebitni ukaz za samouničenje, ki bi ga izdalo vrhovno poveljstvo). Natančna operativna uporaba novega orožja za zdaj še ni predvidena, saj njegov razvoj še zdaleč ni končan. Kljub temu pa se porajajo številna vprašanja, na primer kakšno vrsto eksploziva bodo prenašala hiperzvočna jadralna letala? Bodo to klasični eksplozivi, za kar se ogrevajo v ZDA, ali jedrsko orožje, ki ga omenjajo Rusi? Kitajski raziskovalci pa napovedujejo, da bodo njihova letala lahko nosila obe vrsti orožja. To bo med drugim zelo povečalo negotovost glede narave izstrelitve takšnega letalnika in povzročilo zaplete pri uresničevanju prizadevanj po zmanjševanju jedrske oborožitve.
Kamuflaža v živalskem svetu
Jurij Dobravec
Pri odnosih med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem igra kamuflaža pomembno preživetveno vlogo. Nekdaj je veljalo, da je njen namen pomemben predvsem pri t. i. boju za obstanek, ki so ga nekateri razlagalci genialnega Charlesa Darwina razumeli kot ključno gonilo evolucije. Raziskovalci ugotavljajo, da so v ozadju razvojnih procesov tudi drugi ekološki procesi, npr. mutualizmi in simbioze, poenostavljeno rečeno -- sodelovanje. Celo pri odnosu plenilec-plen se vse bolj zdi, da gre v bistvu za pozitivne ekološke interakcije, ki ekosistem ohranjajo v dinamičnem ravnovesju. Za živalsko kamuflažo običajno mislimo, da gre predvsem za značilnost plena, ki se tako skrije pred plenilcem. Vendar poleg obrambne obstajajo tudi številni primeri napadalne kamuflaže, kjer se skrije plenilec. Obstaja pa še bolj eksotično skrivanje -- od prozornosti telesa pri meduzah, bioluminiscence za odvračanje plenilca od pravega telesa ali zakrivanja senc do okraskov, ki so bodisi del kože ali jih žival nabere v okolici, kar pri nas poznamo pri nekaterih žuželčjih ličinkah, ki živijo v vodi.
Jedrska energija v vesolju
Peter Zidar
V zadnjem času politično ozračje spet postaja bolj naklonjeno jedrski energiji, saj so v ameriškem Kongresu s 100 milijoni USD podprli tudi razvoj raketnih motorjev na jedrski pogon. NASA je zadovoljna z nedavnimi preskusi novih virov jedrske energije, ki so dovolj majhni in lahki, da bi bili lahko primerni za vesoljske odprave v globoko vesolje ter tudi za prihodnje odprave na Luno in Mars. Prav v drugi polovici letošnjega leta naj bi bil nared prvi tak jedrski reaktor za vesoljske odprave, ki bodo imele na krovu več sočasno delujočih znanstvenih in telekomunikacijskih naprav. Če bo uporaba vesoljskih jedrskih reaktorjev zaživela, si lahko obetamo vesoljske odprave k Jupitrovim in Saturnovim lunam ter k Uranu in Neptunu. Tak vir energije bo omogočal rudarjenje asteroidov (ŽIT 2016/6, str. 30; ŽIT 2019/7--8, str. 46) in bo ključen za obratovanje vesoljskih postaj s človeško posadko na Marsu in Luni. S tem se znova odpirajo vrata tudi človeškemu raziskovanju vesolja, ki je bilo v preteklih letih precej omejeno.
Hiperzvočna jadralna letala
Vital Sever, Jošt Razinger
Kot vse kaže, bo mir na svetu že kmalu ogrožala nova nevarnost -- z eksplozivom napolnjeni jadralniki, ki bodo sposobni leteti z dvajsetkratno hitrostjo zvoka oziroma desetkrat hitreje kot nekdanje hiperzvočno potniško letalo concorde. Letalnik bo tako hiter, da se bo zrak ob stiku z njim ioniziral -- gibal se bo torej v oblaku plazme. Takšno stanje snovi pa blokira vse signale in preprečuje komuniciranje na daljavo (na primer morebitni ukaz za samouničenje, ki bi ga izdalo vrhovno poveljstvo). Natančna operativna uporaba novega orožja za zdaj še ni predvidena, saj njegov razvoj še zdaleč ni končan. Kljub temu pa se porajajo številna vprašanja, na primer kakšno vrsto eksploziva bodo prenašala hiperzvočna jadralna letala? Bodo to klasični eksplozivi, za kar se ogrevajo v ZDA, ali jedrsko orožje, ki ga omenjajo Rusi? Kitajski raziskovalci pa napovedujejo, da bodo njihova letala lahko nosila obe vrsti orožja. To bo med drugim zelo povečalo negotovost glede narave izstrelitve takšnega letalnika in povzročilo zaplete pri uresničevanju prizadevanj po zmanjševanju jedrske oborožitve.
Kamuflaža v živalskem svetu
Jurij Dobravec
Pri odnosih med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem igra kamuflaža pomembno preživetveno vlogo. Nekdaj je veljalo, da je njen namen pomemben predvsem pri t. i. boju za obstanek, ki so ga nekateri razlagalci genialnega Charlesa Darwina razumeli kot ključno gonilo evolucije. Raziskovalci ugotavljajo, da so v ozadju razvojnih procesov tudi drugi ekološki procesi, npr. mutualizmi in simbioze, poenostavljeno rečeno -- sodelovanje. Celo pri odnosu plenilec-plen se vse bolj zdi, da gre v bistvu za pozitivne ekološke interakcije, ki ekosistem ohranjajo v dinamičnem ravnovesju. Za živalsko kamuflažo običajno mislimo, da gre predvsem za značilnost plena, ki se tako skrije pred plenilcem. Vendar poleg obrambne obstajajo tudi številni primeri napadalne kamuflaže, kjer se skrije plenilec. Obstaja pa še bolj eksotično skrivanje -- od prozornosti telesa pri meduzah, bioluminiscence za odvračanje plenilca od pravega telesa ali zakrivanja senc do okraskov, ki so bodisi del kože ali jih žival nabere v okolici, kar pri nas poznamo pri nekaterih žuželčjih ličinkah, ki živijo v vodi.
Jedrska energija v vesolju
Peter Zidar
V zadnjem času politično ozračje spet postaja bolj naklonjeno jedrski energiji, saj so v ameriškem Kongresu s 100 milijoni USD podprli tudi razvoj raketnih motorjev na jedrski pogon. NASA je zadovoljna z nedavnimi preskusi novih virov jedrske energije, ki so dovolj majhni in lahki, da bi bili lahko primerni za vesoljske odprave v globoko vesolje ter tudi za prihodnje odprave na Luno in Mars. Prav v drugi polovici letošnjega leta naj bi bil nared prvi tak jedrski reaktor za vesoljske odprave, ki bodo imele na krovu več sočasno delujočih znanstvenih in telekomunikacijskih naprav. Če bo uporaba vesoljskih jedrskih reaktorjev zaživela, si lahko obetamo vesoljske odprave k Jupitrovim in Saturnovim lunam ter k Uranu in Neptunu. Tak vir energije bo omogočal rudarjenje asteroidov (ŽIT 2016/6, str. 30; ŽIT 2019/7--8, str. 46) in bo ključen za obratovanje vesoljskih postaj s človeško posadko na Marsu in Luni. S tem se znova odpirajo vrata tudi človeškemu raziskovanju vesolja, ki je bilo v preteklih letih precej omejeno.
