POMOČ ELEKTRONIKE PRI VOŽNJI – ASISTENČNI SISTEMI V AVTOMOBILU (1. del)
Sodobni avtomobili se ponašajo s številnimi asistenčnimi sistemi, ki so posredno ali neposredno zaslužni za varnost v prometu. Za seboj imajo že kar dolgo zgodovino, v razširjenem pomenu besede kar od prvih vozil, ki jih niso vlekle živali.
Sodobni asistenčni sistemi pa zvečine temeljijo na elektroniki, ki upravlja različne mehanske sklope vozila tako, da s tem zagotovijo večjo varnost, kakršne še tako dober voznik ne bi mogel zagotoviti zgolj z upravljanjem mehanike. To je seveda teorija, obstaja pa tudi praksa.
Pojem asistenčni sistem je dokaj nov, saj se je uveljavil šele s prihodom elektronike. A v resnici mednje sodi marsikaj pomembnega za varnost v prometu, kar se nam danes zdi več kot le samo po sebi umevno. Prve in še vedno daleč najpomembnejše so zavore. Že kočije so bile opremljene z usnjenim jermenom, navitim okoli ene od osi, ki ga je kočijaž zategoval z ročico. Kočije so imele tudi primitivna svetila, ki so zgolj označevala vozilo (torej še niso osvetljevala ceste, zatorej jih še ne štejemo k žarometom), in ročne zračne troblje.
Za lažje razumevanje je zato treba opredeliti pojem asistenčni sistem: to je vsak sistem, namenjen večji varnosti v prometu, ki vozniku pomaga pri opravilih, ki jih ne zmore sam ali pa so prezapletena, fizično prezahtevna, vzamejo preveč časa itd.
Razvoj od prvih samohodov je bil seveda počasen, kar nazorno kaže primer zavor. V eni od različic so bile te sprva leseni bloki, ki jih je voznik preko vzvoda pritiskal na (trdo) kolo, a ti so utonili v pozabo z izumom gum. Tudi zato je leta 1902 Louis Renault predstavil prve bobnaste zavore. Istega leta so izumili tudi kolutne zavore ...
KAJ SE SKRIVA ZA IMENI KAMNOV?
Osrednji dragulj živordeče barve v kroni angleške kraljice, rubin Črnega princa (angl. Black prince’s ruby) je v resnici spinel. Znamenita pohorska granitna kocka ni iz granita, cerkniški diamanti pa nimajo z dragimi kamni prav nič skupnega. Jantar imenujemo sukcinit zaradi vsebnosti sukcinske kisline, ker se ob drgnjenju naelektri tudi elektron, zaradi trgovanja v Baltiških državah pa zlato s severa …
Imena kamnov, tako mineralov kot draguljev in kamnin, so lahko netočna, zavajajoča ali celo prepovedana. Na drugi strani pa zaradi izročila in krajevnih značilnosti nekatera sicer strokovno neprimerna imena kamnov ostajajo v splošni rabi. Kaj vse se torej skriva za temi imeni?
Poimenovanja kamnov pridejo prav pri pogovorih ter njihovem iskanju in raziskovanju. Toda kamen v geologiji ni strokoven izraz, pač pa gre za neustrezno poimenovanje kamnine. V gemologiji, torej znanosti o plemenitih kamnih, ta izraz označuje naravno kristalizirano ali amorfno (neurejene sestave) snov, ki jo vgrajujemo v nakit iz plemenitih kovin in iz katere izdelujemo okrasne predmete. Pogovorno s kamni označujemo vse naravne trdne snovi nežive narave. To so lahko minerali, kristali, kamnine, pa tudi plemeniti kamni, meteoriti in še kaj.
Imena mineralov morajo označevati izključno in samo ime minerala, npr. kremen, diamant, grafit, hematit …
120 LET OPENSKEGA TRAMVAJA
Openski tramvaj je od 9. septembra leta 1902 povezoval Trst z višje ležečim krajem Opčine in zaledjem na kraški planoti. Elektrificirana tramvajska proga je bila nekaj posebnega od vsega začetka, saj je na najhujši strmini tramvaj vozil s pomočjo zobate železnice. Kasneje jo je nadomestila žična vzpenjača, na katero so priklopili tramvaj.
Ker gre za redko uporabljeno tehnično rešitev, je tramvaj postal turistična znamenitost in pomemben del kulturne dediščine. Kljub temu zaradi prenove od leta 2016 ne obratuje, njegovo ponovno oživitev pa napovedujejo že več let.
Trst je bilo eno prvih mest v Evropi, v katerem je že 1876. leta mestni promet tekel po tirih. Vagone so sprva vlekli konji, leta 1900 je začel voziti električni tramvaj, čez dve leti pa je bilo mesto bogatejše še za novo povezavo z openskim tramvajem. Načrt za progo so naredili na Dunaju, tramvaje pa izdelali v Gradcu. Prvi tramvaj so dostavili v voznem stanju, ostale pa so pripeljali z vlakom do Sežane, potem pa na vozovih z volovsko vprego do Opčin, kjer so jih sestavili.
Tramvajska proga je bila sprva nekoliko krajša, potem pa so jo podaljšali do železniške postaje na Opčinah, v Trstu pa do trga Oberdank. Oberdankov trg je poimenovan po Wilhelmu …
