VOLILNA MATEMATIKA
Demokracija (gr. demos = ljudstvo, kratos = oblast) je oblika vladavine, v kateri ljudstvo odloča o oblasti. Njen temelj so volitve, saj državljanom omogočajo izbiro svojih predstavnikov in nadzor nad njimi.
Ob bližajočih se parlamentarnih volitvah so se tudi pri nas pričele razprave, kateri volilni sistem ustreza kateri stranki, kdaj bodo volitve potekale elektronsko, ali je demokracija res najmanj škodljiva oblika vladavine, itn. Ob teh vprašanjih mi je pod roko prišel zanimiv članek Michelangela Bovera, profesorja politične filozofije na univerzi v Torinu, ki ga je leta 2012 objavil v razpravi Volitve in demokracija – kritične pripombe na vladavino večine (angl. Elections and democracy – critical remarks on the majority rule) in upravičeno dvignil kar nekaj prahu. V razpravi izven običajnih okvirjev trdi, da naloga demokratičnih volitev ni v neposrednem poverjanju sprejemanja skupnih odločitev določeni skupini državljanov, pač pa v opredeljevanju sestave oblastnega telesa. To naj nato sprejema skupne odločitve na način, ki bo omogočal sorazmerno zastopanje političnih pogledov vseh državljanov brez izključevanja. Pravilo večine namreč ustreza formalnemu pogoju učinkovitosti političnih postopkov in velja enako za vsak, tudi nedemokratičen …
KOROZIJA VSAKDANA
Vsakdanji predmeti, ki nas obkrožajo, od kuhinjske pipe do sobnega kolesa, od termovke do menjalnika na kolesu, so izdelani iz različnih kovin in njihovih zlitin. Ta kovinska gradiva so običajno skrbno izbrana glede na lastnosti, videz in trajnost. Vendar niso večna in sčasoma jih načne zob časa, ki se kaže kot korozija, mehanske poškodbe, utrujenost materiala ali posledice kemijskih reakcij.
Predstavljajmo si, da dan začnemo z jutranjo kavo, skuhano v kafetjeri (tridelni pripravi za kuhanje kave). Ali se lahko pripeti kakšna nesreča med kuhanjem kave? Ali je možno, da kisla narava pražene kave povzroča raztapljanje kovinskih elementov v posodi za kuhanje kave?
Na tak običajen dan ne gremo v službo, zato ga izkoristimo za športne dejavnosti, kamor sodi tudi cestno kolesarjenje. Nič hudega sluteči pritiskamo na pedale, ko nas nenadoma preseneti lom enega od kovinskih sklopov. Ko se vrnemo domov, opazimo, da s stropa v kleti curlja voda. Naslednjega dne vodovodni inštalater najde …
NAJBLIŽJE ZVEZDE IN NJIHOVI PLANETI
Večina načrtov za prve medzvezdne odprave si za cilj zastavlja nam najbližji zvezdni sistem Alfa Kentavra, ki smo ga opisali v letošnji tematski številki. Če astronomska opazovanja v tem sistemu ne bodo odkrila nobenega planeta, ki bi bil primeren za odpravo, bodo za medzvezdne odprave postale bolj zanimive tudi druge bližnje zvezde in njihovi planeti.
Planeti izven Osončja, ki jim pravimo tudi eksoplaneti, so zaenkrat zanimivi predvsem s stališča razumevanja, kako je nastal naš planetarni sistem in ali še kje v vesolju obstaja zunajzemeljsko življenje. Ko bo naš tehnološki razvoj omogočil medzvezdna potovanja, bodo planeti v bližnjih osončjih postali tudi dejanski cilji medzvezdnih odprav. Poleg priložnosti za opazovanja z neposredne bližine bodo predstavljali tudi otočke v bližnjem vesolju, kjer bi se lahko naselili in širili našo civilizacijo.
Proučevanje bližnjih planetov izven Osončja je pri načrtovanju medzvezdnih odprav ključnega pomena, saj se ne moremo kar na slepo pognati proti bližnjim zvezdam brez natančnega poznavanja razmer na njihovih planetih. Tamkajšnji pogoji lahko pomenijo ...
