Življenje in tehnika 10/22

VESOLJSKA CENTRIFUGA
Preden je človeštvo pričelo z gradnjo in izstreljevanjem vesoljskih raket, so si vesoljska potovanja predstavljali z uporabo topu podobnih naprav, ki bi podobno kot topovske granate izstreljevale vesoljska plovila. Takšen pristop k raziskovanju vesolja je bil leta 1865 opisan v romanu Od Zemlje do Lune francoskega pisatelja Julesa Verna.

Kasnejša knjiga istega avtorja Okoli Lune, ki je izšla leta 1869, in film Potovanje na Luno (izvirno: Le voyage dans la Lune), posnet po tej knjigi leta 1902, sta prav tako prikazovala vesoljske potnike, ki so na Luno potovali s pomočjo topa. V tem prvem znanstveno-fantastičnem filmu se šest učenjakov, članov astronomskega kluba, odpravi na raziskovanje Lune v kot topovska granata oblikovanem plovilu. Po izstrelitvi iz topa obiščejo Luno in tam najdejo domačine, imenovane Seleniti, pred katerimi pobegnejo nazaj na Zemljo.

Čeprav danes potujemo izključno na raketni pogon, ima zamisel o izstreljevanju v vesolje s pomočjo topa svoje prednosti. Če bi bila hitrost takšnega izstrelka dovolj velika, bi na tak način lahko nadomestili drago, zapleteno in potratno izstreljevanje vesoljskih raket. Dostava tovora v vesolje bi se lahko krepko pocenila. Top bi lahko postavili razmeroma visoko, tako da bi bila pot v vesolje nekoliko krajša, gostota okoliškega zraka in s tem zračni upor pa nekoliko nižja. Če bi top postavili v bližino ravnika, bi lahko izkoristili tudi hitrost vrtenja Zemlje, saj bi ob ekvatorialnem izstrelišču vesoljsko plovilo ...

RDEČE MORSKE ALGE IN IZPUSTI METANA PREŽVEKOVALCEV
Ob vprašanju, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, odgovora najbrž ne bi iskali pod morsko gladino. Vendar pa v rdečih morskih algah obstaja spojina, ki lahko izpuste metana prežvekovalcev praktično izniči. Kljub temu rdečih morskih alg še ne dodajamo v krmila rejnih živali.

Prebava prežvekovalcev je zapletena, v njihovih prebavilih pa ob tem nastaja toplogredni plin metan. Naj takoj poudarimo, da se več kot 95 % tako nastalega metana prežvekovalcev izloči v ozračje z izdihovanjem in riganjem, preostalih 5 % pa z vetrovi. Poleg negativnega vpliva izpustov metana pa prežvekovalci tako izgubljajo energijo, potrebno za preživetje, rast in prirejo mleka ter mesa.

Raziskovalci že desetletja proučujejo različne ukrepe za zmanjšanje izpustov metana. Opravili so številne študije, da bi razumeli zapleteno vrenje (fermentacijo) krme v prebavilih ter hkratno tvorbo metana, kar bi omogočilo zmanjšanje izpustov. V zadnjem obdobju predvsem raziskovalci v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v ZDA poglobljeno proučujejo krmljenje živali z morskimi algami, saj raziskave kažejo, da bi tako lahko zmanjšali izpuste metana tudi za 98 %. A na številna vprašanja o ...

COVID-19 – BOLEZEN, KI JE UŠLA NADZORU 
Za močno nalezljivo boleznijo covid-19, zaznano konec leta 2019 na Kitajskem, je obolelo okoli pol milijarde ljudi in ji žal veliko tudi podleglo. S številnimi preiskavami so poskušali izvedeti čim več o do nedavnega neznanemu povzročitelju bolezni, virusu SARS-CoV-2. Največ upanja za preprečitev širjenja predstavlja cepivo, a njegovo učinkovitost znižujejo številne mutacije virusa.

Decembra 2019 so v kitajskem mestu Vuhan zaznali več primerov pljučnici podobne bolezni dihal. Povzročitelja so našli in ga začasno poimenovali novi koronavirus 2019 (2019-nCoV). Novi koronavirus se je hitro razširil po Kitajski, v treh mesecih pa tudi po vsem svetu. 11. februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) novemu koronavirusu dodelila ime SARS-CoV-2 (angl. severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 – koronavirus hudega akutnega dihalnega sindroma 2), bolezen pa poimenovala covid-19, kratica angleške oznake coronavirus disease 2019 ali koronska bolezen 2019. Marca 2020 so o primerih okužbe s SARS-CoV-2 poročali že iz celotne Evropske unije, zaradi naglega povečevanja števila okužb pa je 11. marca 2020 WHO razglasila pandemijo. Hiter prenos SARS-CoV-2 je povzročil strah, upad gospodarskih dejavnosti, povečano obolevnost in umrljivost ter hude skrbi za javno zdravje.

Koronavirusi so RNK-virusi z ovojnico. Spadajo v družino Coronaviridae in poddružino Coronavirinae, ki se deli na štiri rodove: alfa-, beta-, gama- in  deltakoronavirus. Virus SARS-CoV-2 spada med beta viruse, ki povzročajo bolezni dihal in prebavil pri človeku in živalih. Koronaviruse so poimenovali pa latinski besedi corona oz. krona ali avreola zaradi kroni podobnih površinskih ... 


POPOLN SPISEK SPLETNIH NASLOVOV DIGITALNIH ARHIVOV ZA ČLANEK KNJIGE IN KNJIŽNICE PRIHODNOSTI

• www.worldcat.org – iskalnik fizičnih knjig, člankov in revij po svetovnih knjižnicah
• https://plus.cobiss.net – iskalnik lokacij knjig in drugega knjižničnega gradiva po slovenskih knjižnicah v papirni in digitalni obliki
• www.dlib.si – Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani kot osrednja knjižnična ustanova v Sloveniji
• www.sistory.si – digitalizirana slovenska (novejša) zgodovina
• www.archive.org – neprofitna knjižnica svetovnih knjig in drugih gradiv; zlasti pomemben je njen spletni arhiv WayBackMachine
• http://lit.ijs.si/leposl.html – izbrano slovensko leposlovje
• https://books.google.com – »najbolj napreden iskalnik po polnem besedilu knjig na svetu« – poseben iskalnik podjetja Google po podatkih in vsebini knjig, ki so jih presneli v digitalno obliko; daleč največja zbirka na svetu z omejenimi pravicami dostopa
• www.anybook.biz – iskalnik knjig po vsem svetu
• www.arxiv.org – področja fizike, matematike, matematične biologije, statistike in ekonomije.
• www.gutenberg.org – eno najstarejših digitalnih skladišč knjig z vsega sveta
• https://polona.pl/ – knjige in revije Narodne knjižnice Poljske
• https://delibra.bg.polsl.pl – digitalna knjižnica tehničnih gradiv na Šlezijski univerzi v Gliwicah na Poljskem
• www.wbc.poznan.pl – še en arhiv poljskih gradiv iz Poznana, v glavnem iz vojvodine Velikopoljske
• https://gallica.bnf.fr – Francoska nacionalna digitalna knjižnica, ki nudi tudi digitalne posnetke mnogih srednjeveških rokopisnih knjig
• www.digizeitschriften.de – arhiv nemških časopisov, predvsem zgodovinske vrednosti
• www.loc.gov/collections/ – digitalna zbirka v ameriški Kongresni knjižnici
• https://anno.onb.ac.at/ – digitalni del Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju, s knjigami revijami in časopisi; več starih gradiv v slovenščini ali povezanih s sedanjo Slovenijo in zamejstvom ter skupno zgodovino
• https://hrcak.srce.hr/ – portal hrvaških znanstvenih in strokovnih časopisov
• http://dnc.nsk.hr/ – pregledovalnik starih hrvaških časopisov in revij
• https://dizbi.hazu.hr/a/ – strokovne revije, arhivske fotografije in drugo gradivo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
• www.digitalniknihovna.cz – digitalizirano gradivo Moravske kot dela Češke
• www.digitale-sammlungen.de – eden najobsežnejših digitalnih arhivov Nemške nacionalne knjižnice oz. njenega dela v Münchnu
• www.ceeol.com – repozitorij (arhiv) digitalnih revij Srednje in Vzhodne Evrope s področij družboslovja in humanistike
• www.hungaricana.hu – slikovna in besedna gradiva sosednje Madžarske
• http://feb-web.ru/ – zakladi folkornih besedil Rusije in drugih slovanskih narodov
• www.hathitrust.org – obsežna zbirka znanstvene literature v organizaciji Univerze Indiana in Illinois v ZDA; dostop mogoč iz ali preko posredniških strežnikov v ZDA; različne stopnje pravic dostopanja
• www.nb.admin.ch – Nacionalna knjižnica Švice s podstranmi www.e-periodica.ch, https://www.e-newspaperarchives.ch/ in drugimi
• www.e-periodica.ch – švicarske strokovne in znanstvene revije na Tehniški univerzi v Zürichu
• www.czechdigitallibrary.cz – nacionalni iskalnik po digitalnih knjižnicah na Češkem
• https://kramerius.nkp.cz/ in https://kramerius.lib.cas.cz/ – projekt digitalizacije Češke nacionalne knjižnice
• www.academia.edu in www.researchgate.net – skladišči znanstvenih člankov, ki jih avtorji neredko objavijo še pred recenzijo in uradno objavo
• www.scribd.com – komercialna zbirka revij knjig, člankov in raznega drugega strokovnega gradiva
• https://maps.arcanum.com/en/ – knjižnica starih zemljevidov; vključuje zemljiške katastre iz 18. in 19. stoletja
• www.izum.si/digitalna-knjiznica/ – seznam še nekaterih drugih digitalnih knjižnic po svetu in uporabnih prosto dostopnih vsebin