Spletna stran uporablja piškotke. S potrditvijo in nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.Sprejmi in zapri
    Življenje in tehnika 09/19

    Življenje in tehnika 10/19

    letnik LXX, oktober 2019

    Redna cena: 4,20 €

     

    ČRNE LUKNJE

    Rasto Snoj

    Med prvimi znanstveniki, ki so ob koncu 18. stoletja pomislili na obstoj zelo masivnih in obenem nevidnih vesoljskih teles, sta bila vsestranski angleški astronom in geolog John Michell ter francoski matematični, fizikalni, astronomski in sploh izjemni genij markiz Pierre-Simon de Laplace. Slikovito ime 'črna luknja' si je posrečeno izmislil ameriški fizik in kozmolog John Wheeler, vendar šele leta 1961, ko se te niso več zdele le plod zanesenjaških špekulacij. V zvezi s črnimi luknjami je prav po šolsko razvpit nemški astronom in fizik Karl Schwarzschild, ki mu je že leta 1916 uspelo izračunati njihov polmer. Ta se njemu na čast imenuje Schwarzschildov radij, obenem pa določa tudi t. i. dogodkovni horizont -- točko (pravzaprav ploskev) brez vrnitve. Čeprav je bil njegov izračun nekoliko sporen, je vseeno dal pravilen rezultat. Predvideval je namreč, da ima črna luknja tako močno gravitacijsko polje, da ji ne uide niti svetloba.

    SI LAHKO PREDSTAVLJATE Svet brez gume?

    Gorazd Vezovnik

    Kavčuk in guma, ki ga izdelujejo iz njega, sta nepriznana junaka industrijske civilizacije. Ob očitni uporabi v pnevmatikah, gamašah, kondomih in elastičnem spodnjem perilu gumo vsebuje tudi okoli 40.000 drugih izdelkov, kot so blažilniki, transportni trakovi, košare, cevi, medicinske naprave, športna oprema, cement, barve, plastika, farmacevtski izdelki itn. Ker povpraševanje po gumi nenehno narašča, ga ponudba surovin vse težje dohaja. Smrtonosna gliva namreč grozi, da bo uničila gumijevce -- tropska drevesa, iz katerih pridobivajo kavčuk, in s tem gumarsko industrijo. Zato že poteka mrzličen lov na nove vire te surovine. Svet ta čas pozna dva: nafto in gumijevce. Za veliko vrst uporabe se različica iz dreves -- pravijo ji naravna guma -- obnese bolje od sintetične vrste, ki jo pridobivajo iz nafte. Je močnejša in bolj elastična, bolje prestreza in blaži udarce ter je odpornejša proti vročini -- skratka je bolj gumijasta.

    Recept za katastrofo

    Vital Sever, Marjanca Starčič Erjavec

    Območje Medak leži na severozahodu Hajdebarada v južni Indiji. Nekdaj je bila to pokrajina z neokrnjeno naravo, ljudje so se lahko kopali v jezerih in rekah, zdaj pa je tamkajšnji zrak zasmrajen; kemične snovi v njem ob vsakem vdihu dražijo pljuča in kmalu se počutite slabo. Tudi barva vode je vse prej kot modra. Razlog za to onesnaženje ni pretirano skrit. Za zidovi in bodečo žico tovarne izdelujejo cenena zdravila za globalni trg. Visoki dimniki spuščajo v zrak črn dim in v zavetju noči po umazanih poteh vozijo cisterne, ki izpuščajo strupene odplake v naravo. Onesnažena jezera in reke vsebujejo neobičajno visoke koncentracije antibiotikov, zaradi česar so odlično okolje za razvoj proti zdravilom odpornih patogenov, ki vsako leto pokončajo na tisoče ljudi. Nekatere celo skrbi, da bi se na takšnih krajih lahko razvili tudi pravi superpatogeni, odporni proti večini dandanes v medicini uporabljenih antibiotikov ter se nato hitro razširili po vsem svetu.

     

    Vital Sever
    SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
    Vital Sever, Mladen Bogić
    Obletnice:190 let prve napredne parne lokomotive        
    Rasto Snoj
    Črne luknje  
    Živko Jug
    Moč jasnih sanj                                                              
    Erik Margan
    Antropogeni delež CO2 v ozračju (2. del)  

                         
    Gorazd Vezovnik
    Si lahko predstavljate svet brez gume?                        
    Jure Miljević
    Letalski motorji s krili (2. del)
     
    Simon Peter Vavpotič
    Iz analognega v digitalno in nazaj                                   
    Vital Sever, Marjanca Starčič Erjavec
    Recept za katastrofo
     
    Igor Fabjan
    Falun -- nekdaj najpomembnejši rudnik bakra v Evropi
    Darka Lampič
    ZNANSTVENA FANTASTIKA: Nazaj v preteklost    
    Manca Pavlič
    Literatura: Astronomija                                              
    Aram Karalič
    Spletarna
    Urška Pajer

    Efemeride: november 2019                                             

     

    Leto izida2019
    PodročjaLetnik 2019, Revija ŽIT
    Unsafe JavaScript attempt to access frame with URL about:blank from frame with URL file:///srv/www/ekdis.si/page_content.js. Domains, protocols and ports must match. Array