Življenje in tehnika 1/21

letnik LXXII, januar 2021

Nazaj

Življenje in tehnika 1/21
Redna cena
4,20 €

PET ČEVLJEV MERIM, PALCEV PET
Historično ali zgodovinsko meroslovje je veda o enotah različnih količin, ki so bile v uporabi po različnih krajih pred uvedbo današnjega metričnega sistema enot. V preteklosti so se na primer dolžinske mere pretežno nanašale na razmerja človeškega telesa, njihove delitve pa na polovice, četrtine, dvanajstine in druge ulomke.

Zaradi anatomskih razlik med pripadniki različnih ljudstev ali pa zaradi različnih poimenovanj in razumevanja posameznih delov telesa so se tudi mere seveda od nekdaj razlikovale. Pedenj ali ped je bila odvisna od referenčne roke, korak od dolžine raztega nog, tudi palcev nimamo vsi enako dolgih in roki ne dosežeta enakega sežnja. Vendarle te dolžine niso bile povsem poljubne, saj so jih lokalni ali mestni veljaki določili za merjenje, predvsem pa za lažje trgovanje z različnim blagom v okviru dežele ali mesta. Pri trgovanju med pokrajinami so bile zato potrebne pretvorbe, ki so sčasoma vse bolj kazale na potrebe po poenotenju.

Jurij Vega 1803, prevod iz nemščine

Prva razpredelnica

Opredelitev dolžinskih mer v cesarsko-kraljevih dednih deželah in njihovih pogostejših poddelitev glede na milimetrske naravne dolžine s spremljajočimi logaritmi

Poimenovanje zakonsko določenih dolžinskih mer in njihovih delov

Iznos v naravnih milimetrih

Pripadajoči logaritem

1 dunajski seženj [klaftra ~ povsem iztegnjeni roki] iz 6-ih čevljev, vsak iz po 12-ih palcev, od katerih ima vsak 12 črt in te vsaka po 12 pik; z običajno uporabniško delitvijo na 1/8, 1/4 in 1/2 palca, kjer se naborniška vrednost deli le na 4 črte. (102764 dunajskih klafter meri 100000 pariških sežnjev)

1896,614

3,2779790

1 dunajski čevelj iz 12 palcev

316,1023

2,4998277

1 dunajski palec iz 12 črt

26,34186

1,4296465

1 dunajska črta iz 12 pik

2,195155

0,3414653

1 dunajska pika iz 12 kvinčev itd.

0,182930

0,2622840

1 naborniška črta [četrt palca]

6,585465

0,818565

1 dunajski komolec [laket ~ od podpazduhe do konice prstov, tudi vatel], kjer je 1000 komolcev enako 2465 dunajskim čevljem, in se deli na 1/2, 1/4, 1/8, 1/16, 1/32, 1/3, 1/6

779,9224

2,8920522

1 dlan konjske mere iz 4-ih palcev

105,3675

2.0227065

1 avstrijska poštna milja iz 4000-ih dunajskih sežnjev

7586455

6,8800390

Poleg prikazanih zakonsko določenih dolžin se v posameznih cesarsko-kraljevih dednih deželah dopuščajo tudi naslednje dolžinske enote:

 

 

1 češki ali praški seženj iz 6 čevljev

1778,469

3,2500530

1 češki ali praški laket

593,9600

2,7737572

1 moravski seženj

1775,789

3,1493914

1 moravski laket

790,6682

2,8979943

1 šlezijski seženj

1736,350

3,2396373

1 šlezijski laket

579,0104

2,6726864

1 tirolski seženj

1884,665

3,3020420

1 tirolski laket

804,1356

2,9053293

Jurij Vega 1803, prevod iz nemščine

Druga razpredelnica

Opredelitev ploskovnih mer v cesarsko-kraljevih dednih deželah glede na kvadratne centimetre naravne mere

Poimenovanje zakonsko določenih ploskovnih mer 
in njihovih delov

Iznos kvadratnih centimetrih

Pripadajoči logaritem

1 dunajski kvadratni seženj iz 6-ih kvadratnih čeveljnih sežnjev, od teh vsak iz 12-ih kvadratnih palčnih sežnjev, od teh vsak iz 12-ih kvadratnih črtnih sežnjev, od teh vsak iz 12-ih kvadratnih pika sežnjev; ali tudi iz 36-ih kvadratnih čevljev, kar je 144-ih kvadratnih palcev, ki so iz po 144-ih kvadratnih črt.

35971,45

4,5559579

1 kvadratni čeveljni seženj

5995,242

3,7778066

1 kvadratni palčni seženj

499,6035

2,6986254

1 kvadratni črtni seženj

41,63364

1,6194442

1 kvadratni pika seženj

3,469470

0,5402631

1 kvadratni čevelj

999,2070

2,9996554

1 kvadratni palec

6,938936

0,8412929

1 kvadratna črta

0,048187

0,6829304

1 oral iz 1600 kvadratnih sežnjev

57554320

7,7600779

Jurij Vega, 1803, Peta razpredelnica. Lokalne merske enote redko prevajamo, saj so se tudi uporabljale na omejenem območju. Po Vegovem zgledu, ki je enote prevedel v nemščino, smo jih tu skušali prevesti v slovenščino. 

ime (Vega 1803)neuradni prevod

vrednost v mm

Amsterdam Fuʃs amsterdamski čevelj

203,1066

Amsterdam Elle amsterdamski seženj

690,283

Augsburg Fuʃsaugsburški čevelj

296,1904

Augsburg grosse Elle augsburški veliki seženj

609,526

Augsburg kleine Elle augsburški mali seženj

592,3808

Bayern Fuʃsbavarski čevelj

291,8593

Bayern Ellebavarski seženj

835,01

Berlin Fuʃsberlinski čevelj

309,7254

Berlin Elleberlinski seženj

666,8231

Bern Fuʃsbernski čevelj

293,2679

Bern Ellebernski seženj

541,6247

Böhmen Prager Fuʃsčeško-praški čevelj

296,416

Böhmen Prager Ellečeško-praški seženj

593,96

Bologna Fuʃsbolonjski čevelj

379,4306

Brabanter Elle in Deutschland barbantski seženj v Nemčiji

691,4118

Breslau Fuʃsvroclavski čevelj

284,2345

Breslau Ellevroclavski seženj

575,9133

Brüssel Fuʃs bruseljski čevelj

291,002

Brüssel grosse Elle bruseljski veliki seženj

694,3443

Brüssel kleine Elle   bruseljski mali čevelj

684,4108

Cölln Fuʃskölnski čevelj

275,2112

Cölln grosse Elle kölnski veliki seženj

649,7955

Cölln kleine Elle kölnski mali seženj

574,1087

Constantinopel Pikcarigrajski seženj

669,079

Constantinopel die kleinecarigrajski mali seženj

647,8741

Cracau Fuʃs krakovski čevelj

356,4211

Cracau grosse Ellekrakovski veliki seženj

616,9694

Cracau kleine Ellekrakovski mali seženj

565,3109

Dänemark Fuʃs danski čevelj

313,8536

Dänemark Elle danski seženj

627,7072

Dresden Fuʃsdresdenski čevelj

283,1066

Dresden Elledresdenski seženj

566,2132

England Londner Fuʃsangleško-londonski čevelj

304,7025

England Londner Jardangleško-londonski jard

914,2875

Ferrara Fuʃs   ferrarski čevelj

401,3121

Florenz Braccio da terrafirenški talni seženj

550,6371

Florenz Braccio da lanafirenški volneni seženj

582,1057

Frankfurt am Mayn Fuʃsfrankfurtski čevelj

286,4903

Frankfurt am Mayn Ellefrankfurtski seženj

540

Frankreich 1 Toise von 6 Fuʃs francoski šestkratni čevelj

1949,036

Frankreich Fuʃs von 12 Zollfrancoski čevelj iz 12 palcev

324,3394

Frankreich Zoll von 12 Linien   francoski palec iz 12 črt

27,06996

Frankreich 1 Linie von 10 Scrupelnfrancoska črta iz 10 deličev

2,25583

Frankreich 1 Scrupel   francoski 1 delič

0,225583

Frankreich 1 Elle francoski 1 seženj

1188,446

Frankreich 1 Meter   francoski 1 meter

1000

Frankreich 1 Decimeterfrancoski 1 decimeter

100

Frankreich 1 Centimeterfrancoski 1 centimeter

10

Frankreich 1 Millimeterfrancoski 1 milimeter

1

Frankreich 1 Decameter francoski 1 dekameter

10000

Frankreich 1 Hectometerfrancoski 1 hektometer

100000

Frankreich 1 Kilometerfrancoski 1 kilometer

1000000

Frankreich 1 Myriameterfrancoski 1 miriameter

10000000

Genua Palmo genovska ped

249,8331

Genua Canna von 10 Palmigenovska palica iz 10 pedi

2498,331

Gotha Fuʃsgothajski čevelj

287,6183

Gotha Ellegothajski seženj

565,3109

Hamburg Fuʃshamburški čevelj

286,4903

Hamburg Elle hamburški seženj

572,9806

Hannover Fuʃshannoverski čevelj

292,1298

Hanover Ellehannoverski seženj

584,2596

Leipzig Fuʃsleipziški čevelj

282,6555

Leipzig Elleleipziški seženj

565,311

Mähren Fuʃs moravski čevelj

295,9648

Mähren Elle moravski seženj

790,6682

Neapel Palmoneapeljska ped

264,1577

Neapel Canna von 4 Braccieneapeljska palica iz 4 komolcev

2112,81

Nürnberg Fuʃsnürnberški čevelj

303,8604

Nürnberg Artillerie Fuʃsnürnberški vojaški čevelj

292,8701

Nürmberger Elle       nürnberški seženj

659,6048

Padua Fuʃspadovanski čevelj

356,6468

Portugal Fuʃsportugalski čevelj

338,6

Portugal Elle portugalski seženj

2185,899

Rheinländer Fuʃs porenski čevelj

313,8536

Rom Palmo bey der Architekturrimska gradbena ped

223,3283

Rom Palmo gleich 1/8 Cannarimska osminka palice

250,1715

Russland Fuʃsruski čevelj

538,2409

Russland Arschineruski seženj

711,4887

Russland Verschokruski kazalec

44,424

Schweden Fuʃsšvedski čevelj

296,8672

Schweden Ellešvedski seženj

593,7344

Spanien Fuʃsšpanski čevelj

282,6554

Spanien Ellešpanski seženj

847,9662

Treviso Fuʃstreviški čevelj

412,8372

Triest Elle zur Wolle tržaški volneni seženj

676,7489

Triest Elle zur Seidetržaški svilni seženj

642,1444

Turin piede di liprando turinški podaljšan čevelj

513,6524

Turin Elle turinški seženj

600,953

Tyrol Fuʃstirolski čevelj

314,1109

Tyrol Elletirolski seženj

804,1356

Udine Fuʃsvidemski čevelj

345,142

Venedig Fuʃsbeneški čevelj

347,7588

Venedig Elle beneški seženj

636,8207

Verona Fuʃsveronski čevelj

270,9307

Vicenza Fuʃsvicenški čevelj

356,1956

Warschau Fuʃsvaršavski čevelj

356,4212

Warschau Ellevaršavski seženj

616,9696

Wien Fuʃsdunajski čevelj

316,1023

Wien Elledunajski seženj

779,1922

Zürch Fuʃszüriški čevelj

300,9275

Zürich Ellezüriški seženj

601,855

ZVEZDNA LADJA
Na področju raziskovanja vesolja se po zaslugi zasebnega razvoja novih vesoljskih plovil pripravlja prava revolucija. Podjetje SpaceX je že dokazalo, da lahko s pomočjo ponovne uporabe nosilnih raket falcon 9 korenito zmanjša stroške prevoza v vesolje. Zdaj SpaceX stavi na novo vesoljsko plovilo starship (zvezdna ladja), ki ga razvijajo na jugu Teksasa in od katerega si obetajo še večje prihranke.

Pristop k razvoju tega novega vesoljskega plovila je v marsičem povsem nov in se zelo razlikuje od razvoja vesoljskih plovil pod okriljem ameriške agencije NASA. Sistem starship bo sestavljen iz dveh glavnih sklopov za večkratno uporabo: nosilne rakete super heavy booster in samega vesoljskega plovila starship. Gre torej za prvo vesoljsko raketo, v celoti namenjeno večkratni uporabi, kar bi lahko znatno znižalo stroške vesoljskih izstrelitev.

KOLEDARJI
Si predstavljate življenje brez koledarja? Ob ukinitvi bi civilizacija nedvomno zdrsnila v hud kaos, ki bi bil najbrž poguben za marsikatero dejavnost, ki jo danes jemljemo za samoumevno. Šolanje, obletnice, kmetijstvo, gospodarstvo, zdravstvo, praznike in še marsikaj bi zastalo. Kaj kmalu bi koledar v takšni ali drugačni obliki spet uvedli, saj brez njega ne bi mogli živeti.

Koledarji delijo leta na dneve s pripadajočimi datumi. Vse do srednjega veka so se z njimi iz družbenih, zgodovinskih in kronoloških razlogov ukvarjali predvsem astronomi. Zato ni presenetljivo, da so koledarji pogosto povezani z nebesnimi telesi, kot so Luna, Sonce, in planeti.

Lunin koledar temelji na njenem kroženju okoli Zemlje, ki ga opazimo predvsem zaradi luninih men. Lunino leto traja 354 dni in ima 12 mesecev s po 29 ali 30 dnevi. Sončev koledar sloni na letnih časih, ki se spreminjajo glede na navidezno letno gibanje ...

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
OBLETNICE – 30 let od začetka prve Zalivske vojne
Jure Miljević
1. Pet čevljev merim, palcev pet
Jurij Dobravec
2. Paleontologija in sodobna tehnologija
Matija Križnar
3. Zvezdna ladja
Peter Zidar
4. Koledarji
Miha Jeršek
5. Skansen – privlačen že 130 let
Igor Fabjan
6. Za blues ustvarjen simbol heavy metala
Primož Škerl

7. Vino in voda – recikliranje sodov pred 2000 leti
Bernarda Županek, Julijana Visočnik, Gojko Tica
8. Nič kaj uglajena razprava
Vital Sever
ZNANSTVENA FANTASTIKA
Operater – Maks Rožinski
SPLETARNA
Aram Karalić
EFEMERIDE
Urška Pajer

Dimenzije: 16,00 x 23,00 cm
Št. strani: 80
Tip vezave: Mehka vezava
Vrsta tiska: Barvne strani

Uradni podatki

Stopite v stik

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d.o.o., Ljubljana
Matična številka: 5048745000