DOBRA PROIZVODNA PRAKSA
Zdravila so ena ključnih pridobitev sodobne civilizacije in so tudi izboljšala in krepko podaljšala naša življenja. A kako vemo, da so zdravila v resnici varna in učinkovita? Eden od načinov, ki omogoča razvoj in proizvodnjo učinkovitih in varnih zdravil, se imenuje dobra proizvodna praksa.
Že pred še vedno trajajočo epidemijo covida-19 proizvajalci zdravil pri določenem delu prebivalstva niso bili na najboljšem glasu, nekateri pa se izogibajo zdravilom celo, če jim jih predpiše zdravnik. Med razlogi za to je verjetno tudi pretirana uporaba antibiotikov, ki so jih pred desetletji zdravniki predpisovali že ob najmanjšem prehladu. Drugi razlog je verjetno v odporu do ʻkemikalij’ in prepričanju o zdravilnem učinku naravnega, medtem ko naj bi bile sintetične snovi škodljive. To nikakor ne drži, saj je npr. mušnica povsem naravna, a je vseeno ne bi zaužili. Prav tako so v prevelikih količinah strupene številne naravne spojine (npr. kofein, nikotin, etanol), nasprotno pa ni sintetizirani vitamin C nič nevarnejši od naravnega, ki ga najdemo npr. v limonah. No, zadnja trditev žal vedno ne drži, saj so lahko ob npr. nepravilno izvedeni sintezi oz. izolaciji spojine po končani sintezi določene primesi ...
ANTARCTIC SNOW CRUISER IN HARKOVČANKA
Globoko na jugu najdemo najmanj obljudeno kopno našega planeta, Antarktiko. Tamkajšnje ostro podnebje onemogoča preživetje večine živalskih in rastlinskih vrst, neusmiljeno pa je tudi do tehnike. V mislih imamo seveda stroje, zasnovane za delovanje v običajnih razmerah, in ne tistih, ki so tako ali drugače krojili zgodovino raziskovanja najjužnejše celine.
Če se omejimo le na vozila, predvsem na kopenska z motorji z notranjim zgorevanjem, hitro ugotovimo, da jim skrajne razmere Antarktike povzročajo nemalo težav. Običajna goriva, maziva, olja ter gumijasti ali plastični sklopi niso posebno dobro združljivi z nizkimi temperaturami. Zanimivo, a še najmanj težav povzroča vlaga, saj je njena vsebnost v zraku izjemno nizka. Nizka vlažnost zraka vpliva tudi na sneg, ki ima tako povsem drugačne lastnosti od tistega, ki ga pozimi odmetavamo z domačega dvorišča.
Kakorkoli že, bencin brez posebnih dodatkov zmrzne pri temperaturah med −40 °C in −50 °C, dizelskemu gorivu pa se brez ustreznih primesi že pri −10 °C židkost (viskoznost) tako dvigne, da zamaši vode za gorivo. Oboje povzroča resne težave, saj je na južnem tečaju npr. povprečna dnevna temperatura malo manj kot −60 °C, na Antarktiki pa se je živo srebro spustilo že na rekordnih …
NA NOVO ZASAJEN GOZD – NOVO ŽIVLJENJE
Prvi pomladni žarki skozi veje dreves že grejejo tla. Pod gozdnim opadom (odpadlo listje in drugi rastlinski ostanki) se zbuja novo življenje. V semenih gozdnih drevesnih vrst so se pozimi pri nizkih temperaturah razgradile vse tiste snovi, ki so zavirale njihovo kaljenje.
Prijetne pomladanske temperature so spodbudile razvoj kalčkov in na osončenih gozdnih tleh se bo pojavila prava preproga mladih drevesc, ki bodo med seboj tekmovala, katero bo zraslo višje, hitreje in bo močnejše v tekmi življenja. No, tako bi vsaj moralo biti v naravi, kjer gozdov niso pretresle kakšne ujme, bolezni ali požari.
Povsod, kjer je v na videz mirno in ustaljeno življenje gozda posegel kakšen od omenjenih neljubih dogodkov, pa je pomoč človeka nadvse dobrodošla. Obnova gozda poteka tako namreč nekoliko hitreje in bolj usmerjeno. Načinov, kako se je lotiti, je več. Med najzanimivejšimi je pogozdovanje in ustvarjanje novih gozdnih zaplat po metodi, ki so se je lotili na Japonskem, razvil pa jo je Akiro Mijauaki (Akiro Miyawaki). Kako to počnejo v deželi vzhajajočega sonca? Bi bila ta metoda pogozdovanja uporabna tudi na naših tleh in kako se sicer obnove gozdov lotevamo slovenski ...
