NOSILNA RAKETA DOLGI POHOD 5
Kitajska vztrajno napreduje med vesoljske velesile in je na tem področju že prehitela Rusijo. Njen vzpon je plod načrtnega dela in nenazadnje odraža tudi vložena sredstva, ki so po uradnih podatkih dvakrat višja od ruskih. Vesoljski program Ljudske republike Kitajske usmerja Kitajska državna vesoljska agencija, ki so jo ustanovili 22. aprila 1993.
Kitajski uspehi v vesolju temeljijo na družini nosilnih raket Dolgi pohod (chang zheng ali krajše CZ), predvsem na težki nosilki CZ-5. Morda poimenovanje družina ni najustreznejše, saj ta zajema tudi rakete, ki nimajo nič skupnega. A na Kitajskem, razen izdelkov zasebnih podjetij, drugače poimenovanih zanje nimajo.
Nosilna raketa dolgi pohod 5 je hrbtenica kitajskega vesoljskega programa, predvsem za zahtevne izstrelitve plovil na poti proti drugim nebesnim telesom in gradnjo vesoljske postaje. Brez tako zmogljive rakete ne bi bilo mogoče pripeljati prsti z Lune in v enem zamahu poslati plovilo v Marsovo tirnico, na površino rdečega planeta pa spustiti pristajalno plovilo z robotskim vozilom.
Kitajski inženirji so pričeli načrtovati težko nosilno raketo že pred kakšnimi tremi desetletji, nameravan razvoj CZ-5 pa so uradno objavili leta 2001. Prvi polet nove nosilke so sprva načrtovali za leto 2014, nato so ga prestavili najprej za leto dni in končno izvedli konec leta ...
REALNOST RAZOGLJIČEVANJA – BREZ PANIKE OB PODNEBNIH SPREMEMBAH! (2. del)
Zadnja ledena doba se je končala pred približno 11.600 leti [7, 8], ko se je ozračje hitro in močno ogrelo. Gladina oceanov se je takrat dvignila za več kot 120 m (ŽIT 2023/4, str. 36). V zgodovini človeštva so bila topla obdobja vedno povezana z razcveti civilizacij (sumerske pred okoli 6000, egipčanske pred 5200, minojske pred 4000 ter rimske pred 2300 leti), vmesna hladnejša obdobja pa s pomanjkanjem hrane, z vojnami in s propadom.
Primer sorazmernega izobilja je bilo srednjeveško toplo obdobje, ki je trajalo od 9. do 14. stoletja. Tedaj so imeli v Evropi ponekod tudi po dve žetvi na leto, v Britaniji vinograde, Vikingi pa so poselili ʻZeleno zemljo’ oz. Grenlandijo. Potem se je spet ohladilo in mala ledena doba je trajala do 19. stoletja. Razen lakote in vojn so to obdobje zaznamovale hude nalezljive bolezni, ki so v kratkem pokončale skoraj tretjino prebivalstva Evrope.
To obdobje je bilo lepo razvidno v prvem poročilu IPCC [1], potem pa so leta 2001 v tretjem poročilu [2] raje objavili rezultate raziskav debeline branik oz. drevesnih letnic (Michael E. Mann in sodelavci). Ti so kazali na majhne spremembe temperature celo tisočletje, v zadnjega pol stoletja pa nenaden skok. Ta graf, ki se ga je kasneje prijel vzdevek ʻhokejska palica’, je med znanstveniki izzval nemalo začudenja, saj je znano, da na branike bolj kot temperatura vplivajo padavine. Leta 2009 pa je na dan prišlo dopisovanje med avtorji (afera climategate), kjer so odkrito razpravljali o tem, ʻda se je treba znebiti srednjeveškega toplega obdobja’. Pogovarjali so se tudi o zvijači, s katero so zakrili upadanje temperature pri nekaterih vzorcih. Del novejših …
AVTOMOBILI Z LETALSKIMI MOTORJI
V redke veje industrije je bilo vloženega toliko znanja, dela, truda, patentov in inovacij kot v avtomobilsko industrijo. Do nedavnega smo si avtomobil predstavljali kot samo po sebi umevno pridobitev razvoja industrijske revolucije, kot sleherniku namenjen izdelek, ki ima vse sestavne dele razvite zgolj in samo zanj.
Toda od nastanka pa do vstopa elektronike v njegovo sestavo je bil avtomobil izvrstno preizkuševališče za udejanjanje zamisli, drugačnih od splošno uveljavljenih. Človekova domišljija nima meja, kar velja tudi za šolane in samouke inženirje, ki so med drugim v avtomobile vgrajevali navznoter in navzven velikanske stroje, vključno z letalsko tehniko in celo letalom namenjenimi motorji.
Ko je postal po prvi vojni avtomobil že resna reč, je bilo na tem področju še vedno veliko tehničnih navdušencev. In še vedno je bila velik izziv hitrost, doseči pa jo je bilo v marsičem dosti lažje kot danes. Avtomobil je namreč slonel na jekleni šasiji, torej na okviru iz dveh vzdolžnih nosilcev s prečnimi povezavami. Čisto kovaštvo poljubnih mer, torej. Na šasijo je bilo moč natakniti skoraj vse, kar je proizvajalo navor, tudi (takrat še batni) letalski motor. Takrat so se proslavili številni še vedno cenjeni junaki, čeprav bi jim dandanašnji marsikdo rekel tudi ...
