Življenje in tehnika 03/18

letnik LXVIII, marec 2018

Umetna ustvarjalnost

Peter Zidar

Umetna inteligenca prodira na vse več področij -- od prepoznavanja vzorcev do upravljanja vozil -- in lahko človeka že zdaj nadomesti pri številnih opravilih. Če so bila doslej praviloma izjema tista področja, kjer je potrebna ustvarjalnost, pa vse kaže, da se bo tudi to kaj kmalu spremenilo. Strokovnjaki za razvoj umetne inteligence opozarjajo, da bo v naslednjih dveh desetletjih na področju kreativnega ustvarjanja prišlo do več sprememb kakor v preteklih dveh tisočletjih. Napovedujejo nastop novega obdobja, v katerem bodo ljudje postali nadgrajena bitja, ki si bodo pomagala z orodji nadgrajene resničnosti in drugimi pripomočki, delujočimi s pomočjo umetne inteligence. Podobno nam pametni telefoni že zdaj omogočajo najti informacije, ki nam pomagajo reševati različne probleme.

V prihodnosti bo umetna inteligenca lahko ustvarjala programsko opremo po uporabnikovih željah. Ta bo z vnosom nekaj izhodiščnih parametrov izvedel naročilo za izdelavo prilagojenega inteligentnega programa, ob pritisku na gumb pa bo umetna inteligenca začela z razvojem in skozi izdelavo prototipov postopoma preoblikovala začetni program v takega, ki bo rešil uporabnikov problem. Le upamo lahko, da tak proces nekega dne ne bo ušel z vajeti in ustvaril program, ki bo pametnejši od nas in mu bomo ljudje pomenili samo nadležno oviro pri doseganju njegovega cilja.

 

Načrtovano, da propade

Mišo Alkalaj

Konec leta 2017 je predvsem ameriško, pa tudi svetovno srenjo uporabnikov sodobne elektronike razburil nenavaden škandal: največje računalniško podjetje Apple se je moralo opravičiti, ker je v programje svojih telefonov iPhone vgradilo algoritem za upočasnjevanje delovanja osrednjega procesorja. Razlaga proizvajalca sicer zveni povsem smiselno: če je akumulator dodobra izpraznjen, prehladen ali že iztrošen, nenatančno in/ali nezadostno napaja vezje telefona, kar lahko povzroči sesutje operacijskega sistema in v skrajnem primeru celo poškodbo elektronike. Če smo nekoliko prizanesljivi in verjamemo, da omenjeni ukrep lahko vsaj delno pomaga ter zmanjša verjetnost okvare naprave, pa ne smemo spregledati dejstva, da je pomen poteze računalniškega velikana v resnici bistveno širši. Po njegovem zgledu bi proizvajalci vsakovrstnih naprav ali storitev lahko takšno metodo uporabili za 'spodbujanje' kupcev: odprta bi jim bila možnost, da z ustrezno vgrajenim programjem poskrbijo, da bo neka naprava -- ne le pametni telefon, ampak tudi avtomobil, hladilnik, pralni stroj itn. -- po preteku nekega obdobja delovala vse slabše. Tako bi bil uporabnik prej ali slej 'opogumljen', da kupi nov model, čeprav bi mu stari (brez 'degradacijskih' posegov) lahko povsem koristno služil še naprej.

 

Ubijalski laserji

Rasto Snoj

Laserji so dandanes prisotni že povsod; uporabljajo se za označevanje, skeniranje, varjenje, rezanje ter preiskovanje materialov in procesov, nepogrešljivi so v biologiji, medicini in kozmetologiji, pri zapisu podatkov na optične medije, tudi sodobne vojske jih imajo. In prav one razvijajo najzapletenejše ter najmočnejše laserske sisteme, ki so sposobni trenutnega uničenja več sto kilometrov oddaljenega cilja. O nekakšnem laserskem orožju je v svojem znanem delu Vojna svetov že pred dobrim stoletjem sanjaril Hubert Wells, angleški učitelj in utopični pisec znanstvenofantastične literature, sodobna vojaška tehnologija pa je te sanje -- za nekatere moro -- udejanjila. Vojaški laserji za uničevanje raket in letal se uvrščajo med orožja z usmerjeno energijo, 'ubijalski' so visoko energijski laserji HEL z močjo do 1 MW, čeprav gre razvoj v smeri še močnejših. Tem podobna so tudi mikrovalovna orožja HPM; obe vrsti dosegata enako hitrost 'strela', saj gre za elektromagnetno valovanje, ki potuje s svetlobno hitrostjo. Seveda so ob tem dejstvu celo najhitrejše rakete videti polžje počasne. Za zdaj so ta orožja še precej redka, vendar bodo izpopolnjene in tudi cenejše izvedbe zagotovo že v bližnji prihodnosti pomenile najučinkovitejšo obrambo pred balističnimi raketami.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Damir Žniderič
OBLETNICE: 120 let hidrogliserja
Peter Zidar
Umetna ustvarjalnost                                                           
Mišo Alkalaj
Načrtovano, da propade                                                             
Rasto Snoj
Ubijalski laserji                                                                               
Berislav Kržič
Kraljeva nova stara oblačila                                                       

Simon Peter Vavpotič
Osciloskop -- nepogrešljiv elektrotehnikov pripomoček               
Martin Lipovšek
Gledamo na svoj prihodnji jaz kot na tujca?                  
Matija Majhen
Razvrščanje lesa v trdnostne razrede                                     
Manca Pavlič
LITERATURA
Dejan Žagar
ZNANSTVENA FANTASTIKA Naključje
Aram Karalič
SPLETARNA
Urška Pajer
EFEMERIDE: april 2018                

EAN koda2018
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000