Hyperloop -- transportni sistem prihodnosti?
Peter Zidar
Medtem ko na Kitajskem in Japonskem železniški potniški promet postaja vse hitrejši in obenem vse konkurenčnejši letalskemu, preostanek sveta na tem področju nekoliko zaostaja. To se bo morda kmalu spremenilo, saj nastajajo ambiciozni načrti za še hitrejšo obliko kopenskega prevoza, imenovano hyperloop. Glavni pobudnik tovrstnega transporta je vsestransko inovativni tehnološki podjetnik Elon Musk, ki med drugim stoji tudi za največjo tovarno električnih avtomobilov Tesla ter podjetjem SpaceX, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo vesoljskih raket. Njegova ideja temelji na hitrem vlaku, ki bi se zaradi manjšega zračnega upora na svoji poti premikal po vakuumski cevi. Ta bi bila lahko položena na tla, speljana pod površjem kot predor ali postavljena na podporne stebre kot dvignjena proga. Če bi ob tem uporabili še magnetne tračnice ali zračne ležaje, ki bi vlaku omogočale lebdenje nad progo, bi se med potovanjem lahko skoraj povsem izognili tudi trenju. Tak vlak bi bil primeren tako za prevoz potnikov kot tovora.
TESS -- novi vesoljski iskalec za življenje primernih eksoplanetov
Rasto Snoj
TESS (angl. Transiting Exoplanet Survey Satellite) je skupni projekt vesoljske agencije NASA, ugledne ameriške univerze MIT, zasebnega inštituta MIT Kavli, harvardskega centra Smithsonian za astrofiziko in še nekaterih organizacij. S številnimi posnetki bo pokrival 90 % vsega neba in opazoval vsaj 200.000 potencialnih eksoplanetnih sistemov. Vsake pol ure bo naredil natančen posnetek neba, pri čemer bo vsaka od njegovih štirih kamer pokrila območje 24º × 24º, vse pa seveda štirikrat toliko oziroma 24º × 96º. Teleskop bo med snemanjem razdelil nebo na 26 odsekov in vsakemu posvetil svoj del snemalnega časa, vsekakor pa najmanj 27 dni, kar ustreza obhodnemu času Lune pri vrtenju okoli Zemlje. Prvo leto bo snemal severno poloblo, drugo pa južno. Znanstveniki si ob pomoči teleskopa TESS obetajo odkritje na tisoče novih zunajosončnih planetov oziroma eksoplanetov in med njimi vsaj ducata res zanimivih za življenje. Odprava TESS bo morala brezhibno delovati vsaj dve leti, vendar se bo predvideni čas verjetno podaljšal, saj je to pogosta praksa.
PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM
Muzejski predmeti skozi pogled naravoslovja
Tomaž Lazar
Deželni muzej v Ljubljani, predhodnik današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je nastal že davnega leta 1821. Muzejev se nemalokrat drži sloves togih, staromodnih ustanov. Čeprav je njihovo izvorno poslanstvo varovati spomin na preteklost, pa to ne pomeni, da so obstali zamrznjeni v času. Za njihovimi zidovi se danes skriva vse kaj drugega kot temačne razstavne dvorane, polne zaprašenih vitrin. Sodobni muzeji dediščine preteklih dob ne obravnavajo zgolj kot samozadostne starine ali umetnine, temveč kot materialne zgodovinske vire, po pomenu in izpovednosti enakovredne pisnim dokumentom. Tako odkrivamo novo, pristnejšo in ne nazadnje tudi veliko zanimivejšo podobo sveta v preteklosti, ki je sicer nikoli ne bi mogli spoznati. Kaj vse bodo še razkrile raziskave naše dediščine in kam bo vodil osupljivi razvoj sodobnih analitskih tehnik, za zdaj še ni mogoče napovedati. Gotovo je le to, da muzejem še zlepa ne bo zmanjkalo izzivov ter da pri proučevanju njihovih fondov preprosto ne gre več brez tesnega sodelovanja s strokovnjaki različnih naravoslovnih in tehničnih ved.
