VZPON NAVIDEZNE RESNIČNOSTI
Ciril Bohak
Da se pojem 'navidezna resničnost' vse pogosteje pojavlja v vsakodnevnih pogovorih, je vsekakor zaslužen pospešen razvoj novih naprav za njeno doživljanje. Zgolj očala (oz. čelada) za zares globoko doživetje navidezne resničnosti namreč že dolgo ne zadoščajo več, zato proizvajalci preskušajo nove dodatne naprave. Vse skupaj se začne pri kontrolerjih, ki jih uporabnik drži v rokah in z njimi interaktira v navideznem svetu. Naslednji korak so sistemi za boljše sledenje položaja in poze uporabnika, kar omogoča izboljšano interaktiranje z objekti (npr. brcanje žoge in boljši prikaz poze soigralcev). Zelo prisotna je tudi želja po neomejenem gibanju, za kar različna podjetja in ustanove razvijajo t. i. hojice za odrasle. Ne nazadnje želijo uporabniku podati tudi povratno informacijo v obliki občutkov (dotiki, udarci) in morebiti celo v obliki vonja.
TELEKOMUNIKACIJA Z GLOBOKIM VESOLJEM
Peter Zidar
Vesoljske telekomunikacije ne bi bile mogoče brez velikih radijskih anten, ki so usmerjene v okoliški vesoljski prostor. Ker je Zemlja okrogla in se vrti okoli svoje osi, je treba za neprekinjeno spremljanje vesoljskih odprav zgraditi antene na zadostnem številu lokacij, da je k izbranemu vesoljskemu plovilu v vsakem trenutku usmerjena vsaj ena antena. NASA je v sodelovanju s prijateljskimi državami zgradila tri radijske postaje, namenjene komunikaciji z globokim vesoljem, ki tvorijo radijsko omrežje DSN (angl. Deep Space Network). Postavljene so v bližini Madrida (Španija), Canberre (Avstralija) in Goldstona (ZDA), saj morajo na zemeljski obli med seboj tvoriti kote približno 120º. Podobna omrežja so zgradile tudi vesoljske agencije drugih držav, ki pošiljajo odprave v vesolje, na primer Rusije, Kitajske in EU, pri čemer si pomagajo še z antenami na ladjah.
PODLUBNIKI - MINIATURNI UNIČEVALCI DREVES
Mateja Kišek
Kjer koli v Sloveniji lahko med sprehodom po gozdu brez težav naletimo na smreko, ki ji odpada lubje. Pod drevesom je preproga rjasto rjavih iglic, pomešana z opečnato rjavim prahom. Krošnja je redka in nič kaj ne kaže na to, da bo to drevo naslednjo pomlad še pognalo svetlo zelene vršičke. Povsem očitno je podleglo vojski majhnih, komaj vidnih vojakov, ki so nekaj tednov neumorno vrtali pod njegovo skorjo. Tam so se parili in samičke so izlegle jajčeca, iz katerih so se razvile ličinke, ki so naredile številne rove. Ko so ličinke postale bube, ni bil več daleč trenutek, ko so izvrtale luknjice in si utrle pot na svobodo -- na nič hudega sluteče sosednje smreke.
Zaradi napadenosti s podlubniki je bilo v preteklih treh letih v Sloveniji interventno posekanih skoraj šest milijonov m3 dreves. (Za primerjavo: celotni letni posek lesa pri nas je približno 3,9 milijona m3.)
