Življenje in tehnika 2/20

letnik LXXI, februar 2020

Dve GLAVI VESTA VEČ kot ena sama
Gorazd Vezovnik

Umetna inteligenca se hitro razvija in bo, kot vse kaže, kmalu spremenila tudi način našega razmišljanja. Sposobnost umetne inteligence, da razmišlja drugače, kot po navadi razmišljamo ljudje, bi lahko omogočila prodore pri reševanju največjih še nerešenih problemov sveta. Pa bomo povsem zadovoljni z rešitvami, ki bi jih ponudila umetna inteligenca? Včasih rešitev uganke, ki jo predlaga umetna inteligenca, ne pomaga prav veliko, vendar tudi v primeru, da pomaga, ni nujno, da smo z njo povsem zadovoljni. Pri reševanju problemov, kot sta na primer zmanjševanje porabe energije ali snovanje novih kemičnih reakcij, bomo ljudje verjetno sprejemali rešitve, ki jih bo predlagala umetna inteligenca. Ko pa gre za družbene probleme, se bo najbrž težko znebiti prepričanja, da sami bolje vemo, kako se jih lotevati. Pa še to: bomo res povsem zadovoljni z izbiro umetne inteligence tudi v primeru, ko ne bo ustrezala našim pričakovanjem? Nekoliko pretirano si je namreč zamisliti, da bi se ljudje kar sami od sebe odrekli pravici do (samo)odločanja.

Tehnološki mrtvi tek
Živko Jug

So velika tehnološka podjetja postala prevelika? Tehnološki mrtvi tek, ki smo mu priča, je priložnost, da se vprašamo, kaj želimo od tehnoloških velikanov ter kateri njihovi izdelki nam v resnici olajšujejo življenje in ga delajo zanimivejšega. Zdi se namreč, kot bi nihali med sovraštvom in ljubeznijo do teh podjetij: zavedamo se potrebe po ukrepanju, čeprav po drugi strani vemo, da omejevanje, ki je samo sebi namen, ni kdo ve kako konstruktivno. Če moč tehnoloških velikanov v celoti sloni na našem vedenju, je najboljša zavora za njihov vpliv sprememba naših slabih navad. Splet je poln nasvetov v tej smeri. Tako lahko na primer nastavite zaslon svojega pametnega telefona na črno-belo barvo, da bi vas manj pritegovale žive barve komercialnih obvestil. Lahko tudi odstranite aplikacije, ki skušajo pritegniti vašo pozornost, in ohranite le tiste, za katere veste, da pri njih lahko nadzorujete svojo uporabo. Spreminjanje tehnoloških velikanov bo na koncu verjetno zahtevalo kombinacijo obeh pristopov: vlade jih bodo morale spodbujati z vrha, uporabniki pa nanje pritiskati od spodaj.

Mesta nad prepadi
Igor Fabjan

V preteklosti so človeške naselbine nastajale običajno tam, kjer je okolica ponujala dovolj možnosti za preživetje večje skupine ljudi. V nemirnejših časih pa je imela pomembnejšo vlogo varnost. Tako so nastala bivališča na včasih težko predstavljivih krajih. Eden izmed najslikovitejših primerov te vrste je Civita di Bagnoregio v osrednji Italiji. Žal ima dandanes vsega ducat prebivalcev, ki ves čas živijo v negotovosti, kako dolgo bodo temelji njihovih hiš še kljubovali napredujoči eroziji. Mestece je pred desetletji že skoraj izumrlo, saj je življenje na skalnem vrhu, dostopnem le peš, s kolesom ali z motociklom, za večino postalo prenaporno. V 60. letih preteklega stoletja so posamezna poslopja z nakupom in obnovo rešili bogataši, ki pa so nad mestom obupali, ko so spoznali, kako nepriročno je živeti v njem. Na srečo so se za Civito di Bagnoregio začeli v vedno večjem številu zanimati turisti, ki zdaj omogočajo preživetje redkim domačinom, zagotavljajo prihodke za najnujnejše vzdrževanje, hkrati pa pozitivno vplivajo na gospodarstvo širše okolice.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Joc Triglav
Obletnice: 100 let besede robot
Gorazd Vezovnik
Dve glavi vesta več kot ena sama
Jurij Dobravec
Podnaslavljanje filmov
Živko Jug
Tehnološki mrtvi tek
Peter Zidar
Ekstremni odpadki                                                         

Vital Sever
Žive predstave
Kim Širec, Vesna Trančar
Zeleni gradbeni materiali
Matija Križnar
Mrtev kot dodo
Tragična zgodba neke ptice
Igor Fabjan
Mesta nad prepadi
Majda Srna
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Vnaprej dogovorjeno 
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer
Efemeride: marec 2020                                             

EAN koda2020
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000