Življenje in tehnika 5/20

letnik LXXI, maj 2020

Ksenoboti
Peter Zidar

Januarja letos so raziskovalci ameriške univerze Tufts objavili, da jim je uspelo izdelati robota iz bioloških celic, ki se mu rane same celijo in je sposoben samostojne hoje. Ti drobceni roboti, imenovani ksenoboti, so manjši od milimetra, kar jim med drugim omogoča potovanje znotraj človeškega telesa. Seveda pa so sposobni tudi hoje po površini in plavanja v tekočini. Zanje so uporabili zarodne celice žabe krempljarke (Xenopus laevis), po kateri so tovrstni roboti dobili ime. Beseda ksenobot pa ima še en pomen: predpona kseno v latinščini pomeni tuje oziroma drugačno. Pravzaprav gre res za povsem nove življenjske oblike, kakršnih doslej še nismo poznali, saj to niso roboti v klasičnem smislu in tudi ne živali, ker ne pripadajo nobeni znani vrsti. Raziskovalci so torej izdelali nekaj povsem novega -- živ organizem, ki ga je mogoče načrtovati in programirati. Ena od pomanjkljivosti tradicionalnih robotov je, da se sčasoma izrabljajo in pri tem v okolje izločajo škodljive sestavine. Ksenoboti pa so biološki stroji, zato so prijaznejši do okolja in varnejši za človekovo zdravje.

VODNI MOSTOVI
Liza Debeljak

Edina vidna razlika med vodnimi in klasičnimi mostovi je v lastnosti površine in s tem glavnem namenu. Slednji so namreč namenjeni transportu oseb in vozil, vodni mostovi pa nosijo vodni volumen, ki omogoča plovbo. Čeprav so že Rimljani znali akvadukte do neke mere uporabljati tudi za transport, so se ti v sedanji obliki in funkciji začeli pojavljati šele pred slabimi štirimi stoletji, in sicer vzporedno z nastajanjem medrečnih povezovalnih kanalov na zahodu stare celine. Prvi sodobni vodni mostovi so bili postavljeni ob gradnji sistema umetnih kanalov na jugu Francije okrog leta 1690. Ker so bili nestabilni in nezanesljivi, saj so bili zgrajeni iz opeke in gline, so leta 1796 v bližini mesta Longdon-on-Tern v Veliki Britaniji postavili prvi litoželezni vodni most z dolžino 57 metrov. Tehnične rešitve, ki jih je prinesla njegova postavitev, so pomenile podlago za razmah gradnje vodnih mostov.

Vodni mostovi so dandanes pogostejši, kot se zdi na prvi pogled. Res pa je, da v poplavi velike medijske pojavnosti klasičnih mostov ostajajo nekoliko v senci njihove spektakularnosti.

Globoko zamrznjena glasba
Gregor Pavlič

Če lahko konzerviramo hrano, matične celice in kolo v zimskem času, zakaj ne bi podobno shranili tudi zvoka? Vendar ne gre za zvok na zgoščenki. Glasbeni navdušenec Leonard Tedeschi je prišel na misel, da bi za prihodnje rodove shranili zvok najboljših violin. Čas namreč dela svoje, dogajajo pa se tudi nesreče, zato je od približno 1100 violin, ki so jih izdelali v slavni Stradivarijevi delavnici, ohranjenih samo še 650, vendar gre večinoma za muzejske primerke in nanje ne igrajo več. Tedeschi je za pomoč prosil Thomasa Koritka, ki je s svojo ekipo razvijalcev pripravil računalniški program za postavitev baze zvoka, nekakšno zvokovno kartografijo inštrumenta. V koncertni dvorani violinskega muzeja v Cremoni so namestili 32 posebnih mikrofonov in v petih tednih snemanja violinskega virtuoza Antonia De Lorenza, profesorja violine na konservatoriju v Piacenzi, 'pridelali' kar milijon zvočnih posnetkov v skupni količini osem terabajtov podatkov. Ta zaklad zvokov zdaj obdelujejo v Koritkovih studiih, računalniški program pa naj bi bil končan in pripravljen za prodajo do jeseni 2020.

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever
Obletnice: 45 let Evropske vesoljske agencije
Vital Sever
Tekma za cepivo                                                             
Peter Zidar
Ksenoboti
Tomaž Lazar                                                                         
Vojaškotehnična revolucija na pragu renesanse
Gregor Pavlič
Globoko zamrznjena glasba                                        

Mišo Alkalaj
Razumevanje človeških pisav (1. del)                       
Liza Debeljak
Vodni mostovi                                                                  
Berislav Kržič
Novosti iz sveta sabljastozobih mačk                       
Andrej Kranjc
Teorija hidrofilacij Atanazija Kircherja                       
Manca Pavlič
Literatura: Biografski zbornik pokojnih članov SAZU
Majda Srna
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Pogum in predanost           
Aram Karalič
Spletarna                                                                    
Urška Pajer
Efemeride: junij 2020                                                 

Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000