James Cook, svetovni pomorščak in 'kraljevi merilec'
Joc Triglav
Letos mineva 250 let od takrat, ko je britanski pomorščak, navigator in raziskovalec James Cook (1728--1779) s svojo posadko stopil na tla vzhodne Avstralije. V mladih letih je premeril in kartografiral obale Kanade, nato pa se je s tremi odpravami, med katerimi je preplul Tihi ocean od ledenih gora pred Antarktiko do Beringovega preliva na severu in od zahodnih obal Amerike do Avstralije, vpisal med svetovne legende pomorskih raziskovanj. S svojim delom je postavil nova merila na področju pomorstva, navigacije, instrumentalnih meritev, kartografije in uporabe raziskovalne znanosti v pomorstvu nasploh. Njegov vzpon od sina kmečkega hlapca do gospodarja svetovnih morij je potrditev, da je s poštenim delom in nenehnim učenjem ter z uporabo pridobljenih znanj v življenju mogoče presegati meje in podirati pregrade družbenih razredov.
Kakšne barve je …
Gregor Hostnik
Eden pomembnejših človeških čutov je vid, ki nam med drugim omogoča razločevanje barv. Te je težko natančno opisati. Da bi lahko izmenjevali podatke o barvi predmetov, smo najprej razvili opisno poimenovanje (npr. rdeča, črno-bela, temno modra), z naraščajočimi potrebami po standardizaciji, kjer morajo biti vsi parametri jasno določeni, pa smo razvili t. i. barvne koordinatne sisteme. V računalništvu se najpogosteje srečamo z dvema barvnima koordinatnima sistemoma -- RGB (rdeča/zelena/modra), s katerim je določen prikaz barve na zaslonih, in CYMK (cian oz. modro zelena/magenta oz. rdeče vijolična/rumena/črna), s katerim določimo barve pri tiskanju. Dandanes je instrumentalno določevanje barve nenadomestljivo v številnih industrijskih panogah, njegova uporaba pa je še posebno razširjena tam, kjer se zahteva visoka stopnja standardizacije.
Umazani naftni strahovi
Jošt Razinger
Po vsem svetu, od ZDA in Venezuele do Norveške in Savdske Arabije, je raztreseno neznano, a zelo visoko število opuščenih naftnih vrtin, ki skoraj vse po malem puščajo. Koliko jih je in kaj skrivajo, kako nevarne so okolju, naši varnosti in varnosti naših potomcev? Takšna in podobna vprašanja skrbijo neodvisne strokovnjake ter raziskovalce na inštitutih in univerzah, ki zbirajo podatke o vrtinah, ki so jih mednarodne naftne družbe po koncu izkoriščanja zapustile, površno zamašile oziroma se z njimi sploh niso več ukvarjale. Skozi prebito kamninsko podlago namreč lahko v podtalnico ali celo na površje prodirajo škodljive snovi, ki bi sicer za vedno ostale pokopane v podzemlju. Skozi vrtine se sprošča vse -- od vsestransko škodljivega in nevarnega metana pa do slanice z visoko vsebnostjo strupenih ali celo radioaktivnih spojin.
Satelitske tehnologije
Hubert Fröhlich
Tematska priloga revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA za leto 2020
V knjigi so zgoščeno in poljudno predstavljene tehnologije, ki so človeku omogočile ne samo raziskovanje vesolja, ampak tudi njegovo osvajanje. Resnici na ljubo smo pri slednjem še zelo na začetku in napredek na tem področju se v primerjavi z napredkom drugih industrijskih panog zdi počasen. Vzrok za to so zahtevnost vesoljskih projektov in predvsem izjemno visoki stroški, ki jih terja osvajanje vesolja. Na področju razvoja satelitov za raziskave vesolja pa je napredek očiten in vedno hitrejši. Številne tehnologije, ki so bile razvite za vesoljske raziskave, so se v trenutku, ko so bile še ideje na papirju, zdele neizvedljive. Kljub temu so inženirji uspešno preskočili vse ovire pri njihovem razvoju in v številnih primerih celo presegli pričakovanja. Marsikatera od teh tehnologij je pozneje našla mesto tudi v povsem zemeljskih aplikacijah in celo v naši vsakdanji rabi. Razvoj vesoljskih tehnologij zato nikakor ni zgolj zapravljanje denarja z namenom tešenja človekove radovednosti, kot pravijo nekateri, temveč eno od pomembnejših gonil splošnega tehnološkega napredka človeštva.
