Javor rebraš, dragulj slovenskih gozdov
Mateja Kišek
Na dražbi vrednejših gozdno-lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu zmago redno odnaša gorski javor rebraš. Najdražji hlod je bil prodan celo za 29.161 €. Čemu torej tolikšne vsote za tovrsten les? Javor rebraš je res nekaj posebnega. Ker je redek in skrivnosten, je med kupci toliko bolj zaželjen. Les rebraša je najdražji in najbolj iskan med vsemi drevesnimi dragulji, ki rastejo v naših gozdovih. Gorski javor je na Slovenskem avtohton, spada pa med plemenite listavce. Zveneče ime te skupine je povsem zasluženo, saj gre za še posebej iskane, cenjene in uporabne drevesne vrste. V skupini plemenitih listavcev so še veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium), oreh (Juglans regia), gorski brest (Ulmus glabra), lipa (Tilia platyphyllos), črna jelša (Alnus glutinosa) in druge. Gorski javor uspeva le na najboljših gozdnih rastiščih. Najbolj mu ustrezajo sveža, globoka tla z apnenčasto matično podlago ali strokovno aceratalna rastišča. Ta najdemo na vlažnih pobočjih ali v bližini počasi tekočih voda. Že samo ime nam razkriva, da temu drevesu najbolj godi svež, hladen in vlažen gorski zrak. Rad ima tudi veliko …
Umetna zavest
Peter Zidar
Znanstveniki, ki razvijajo robote, poskušajo vanje vgraditi tudi neke vrste umetno, torej strojno oz. sintetično zavest, podobno človeški. Tovrstna tehnologija bi lahko bila na voljo že kmalu in bi strojem omogočila sposobnost samozavedanja, kar bi jim pomagalo izboljšati učinkovitost. Tolikšna moč in svoboda elektronskih naprav pa skrbi marsikoga. Kljub temu, da poskušajo znanstveniki in filozofi pojem zavesti razumeti, razložiti in natančno določiti že stoletja, ostaja njeno bistvo še vedno skrivnost. Včasih je zavest sopomenka za um, drugič pa je le ena njegovih dejavnosti. Za nekatere je zavest zmožnost razmišljanja o samem sebi in uporaba domišljije. Kaj torej pomeni samozavedanje? Kaj je človeška zavest in kaj bi lahko nekoč postala robotska zavest?Enotnega menja o zavesti in o bioloških mehanizmih, na katerih temelji, torej še ni. Vsekakor je ena naših najpomembnejših sposobnosti, saj z njeno pomočjo načrtujemo gibanje v prostoru, izvajamo različne dejavnosti, sočustvujemo ter se spopadamo z …
Neobičajen prehlad
Vital Sever
Covid-19 ni prvi med virusi korone, ki je preskočil z živali na človeka. Česa pa se iz predhodnih srečanj lahko naučimo? Leta 1889 se je izbruh neznane bolezni v osrednji Aziji razvil v pandemijo, ki se je zavlekla še v naslednje leto, z vročico in izčrpanostjo pa je pomorila okoli milijon ljudi. Zaradi gripi podobnih simptomov in mesta žarišča so jo poimenovali ruska gripa. Ker se vzorci tkiv obolelih niso ohranili, trdnega dokaza o vrsti virusa ni. A pri tej 'gripi' bi lahko šlo tudi za pandemijo virusa korone. Prve tovrstne viruse so odkrili pred približno šestimi desetletji, danes pa njihova prisotnost pomeni le običajen prehlad. Štirje virusi korone zakrivijo kar med 20 in 30 odstotki okužb. Tej navidez krotki nadlogi so se virologi začeli resneje posvečati šele nedavno. A njihova odkritja nakazujejo, da so bili ti virusi včasih še kako nevarni, tako ...
