Življenje in tehnika 6/21

letnik LXXII, junij 2021

ODTISI V GLINI
Klinopis v resnici ni prva znana pisava. Razvil se je namreč iz slikovne pisave, katere podlaga so bili računovodski žetoni. V času zgodnje sumerske dobe okoli 3200 let pr. n. št. je bila oblast v rokah tempeljskega uradništva, ki je upravljalo celotno javno življenje. Nadzirali so namreč obrtnike in pridelovalce, vodili proizvodnjo, pobirali davke, beležili stanje zalog v državi in upravljali več ali manj vse preostale gospodarske dejavnosti. Pisarji so vse menjave in plačila, davke ter zaloge zabeležili s posebnimi žetoni, ki so bili neke vrste računovodsko sredstvo za opisovanje blaga oz. izdelkov, njegove količine ter s tem povezanih obveznosti do države. 

Zaradi opravka z velikimi števili so bili Sumerci najbrž prvi, ki so se domislili posebne slikovne pisave za opisovanje večjega števila določenih predmetov. Ker so uporabljali šestdesetiški številski sistem, je bilo za zapis večmestnega števila potrebnih le malo posebnih znakov. V začetku 4. tisočletja pr. n. št. so žetone za posamezne kose že nadomestili z bolj posplošenimi: stebriček je predstavljal 1 (enoto), majhen plošček 10, stožec 60 in večji preluknjani stožec 600. S temi simboli, bodisi v pokončni ali vodoravni legi, se je s prištevnega (aditivnega) prešlo v mestni (pozicijski) številski sistem. Naslednja stopnja v razvoju pisanja števil je bilo beleženje ...

VZTRAJNOST NA MARSU
Februarja je na Marsu pristal novi premični robot (angl. rover), poimenovan Perseverance (slov. vztrajnost). Njegovi glavni nalogi sta iskanje sledi življenja in priprava za bodoče raziskave rdečega planeta. Robot je na prvi pogled sicer zelo podoben svojemu predhodniku Curiosity (slov. radovednost), vendar je bolj izpopolnjen, pri raziskovanju pa mu pomaga tudi manjši helikopter.

To najnovejše robotsko vozilo za raziskovanje površine Marsa je 30. julija lani v vesolje ponesla nosilna raketa tipa atlas 5. Sprva so tega robota imenovali preprosto Mars 2020 in ga šele kasneje preimenovali v Perseverance. Izstrelitev iz Cape Canaverala na Floridi je potekala brez težav in 18. februarja letos je po sedmih mesecih potovanja robot uspešno prestal težaven in nevaren spust skozi Marsovo ozračje.

Med spustom tega vesoljskega plovila se nadzorniki niso mogli odzvati na morebitne težave in zaplete, do katerih bi lahko prišlo med pristankom. Zato se je postopka prijel vzdevek ʻ7 minut groze’, saj lahko z Zemlje le nemočno opazujejo in upajo, da se robot zaradi kakšne manjše napake ne bo raztreščil na površini. Za prikaz spusta na Mars je plovilo opremljeno s sedmimi kamerami, ki snemajo le dogajanje v tem delu poleta. Na krovu celotne odprave se sicer nahaja skupno kar 23 kamer, namenjenih posebej določenim nalogam od navigacije do analize okoliških kamnin.

Pri prejšnjem plovilu Curiosity se je padalo odprlo, ko je hitrost med spuščanjem ...

BOEING 737 MAX
Boeing je leta 1999 opustil razvoj tehnološko naprednega potniškega sonic cruiserja in se namesto tega na vrat na nos pognal razvoj novega 7E7, ki so ga kasneje preimenovali v boeing 787 dreamliner. Zastavljenemu urniku razvoja tega letala niso mogli slediti, tako da so 8. julija 2007 javnosti namesto prototipa predstavili hlastno sestavljeno pološčeno lupino. V bistvu je šlo za maketo v naravni velikosti, zgrajeno delno iz za letala neprimernih gradiv, pri kateri je bilo npr. mogoče videti skozi režo med krili in trupom. Zamude so se med nadaljnjim razvojem le še povečevale, ob kasnejših težavah z Li-ion akumulatorji pa se je večina Boeingovih strokovnjakov kmalu ukvarjala le še s dreamlinerjem. Razvoj zamenjave še zadovoljivega boeinga 737 se tako ni zdel smiseln.

Bistvo še ene pomladitve boeinga 737 je iskati v novih motorjih LEAP-1B in spremembah, ki so jih prinesli. Z njimi so opremili starejše različice 700, 800 in 900. Ti motorji večjega potiska so težji in imajo večji premer, zato zahtevajo bolj razmaknjeno in daljše glavno podvozje. To pa na boeingu 737 ne bi bilo mogoče brez obsežnih, zamudnih in dragih predelav kril. Zasilno rešitev so našli v ...

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever
OBLETNICE Rasto Snoj
190 let od rojstva fizika Jamesa Clerka Maxwella
1. Naš planet brez nas?
Vital Sever
2. Vztrajnost na Marsu
Peter Zidar
3. Enciklopedije in leksikoni od antike do Wikipedije
Jurij Dobravec
4. Odtisi v glini
Gregor Pavlič
5. Boeing 737 MAX
Jure Miljević
6. Vesoljski sistemi za večkratno uporabo (2. del)
Ivan Ketiš
7. Plastika v pohištveni industriji
Igor Fabjan
ZNANSTVENA FANTASTIKA
Majda Srna: Vladavina robotov
SPLETARNA Aram Karalić
EFEMERIDE 
Urška Pajer

Leto izida2021
EAN koda2021
Št. strani80
VezavaMehka vezava
TiskBarvne strani
Širina16,00 cm
Višina23,00 cm

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–11.00 in 12.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000